Stari ste 25 let. Kar hitro ste napredovali po baletnem hierarhičnem sistemu. Če pogledate nazaj, se vam zdi, da je šlo prehitro ali pa vam je hitro napredovanje ustrezalo?

Meni je bilo v redu. Z vsem sem se spopadla čisto normalno. Rada imam, da se stvari odvijajo hitro, sicer se začnem dolgočasiti. Sem oseba, ki potrebuje izziv ves čas, da napredujem, da se učim. Tempo je bil zame tako popolnoma primeren. Seveda pa smo si ljudje različni in morda komu to ne bi ustrezalo.

Katere vloge, klasične ali sodobne, se vam zdi, da  najbolj ustrezajo vaši osebnosti?

Rada imam dramatične, ekspresivne vloge ali take o prisrčnih mladih dekletih. Ustrezajo mi srečne zgodbe, v katerih lahko predstavljam določen karakter. Všeč so mi drama baleti, ki imajo zgodbo, da lahko nekaj pripovedujem. Morda mi bolj kot temperamentne vloge ustrezajo lirične.

Taka telesa, kot je vaše, ki je zelo mehko in prožno, je težko kontrolirati. Ste zato začeli s pilatesom?

Da, moje telo potrebuje dodatno delo. Že na vsakodnevnem baletnem treningu razvijamo in krepimo mišice, še več tovrstnega dela pa bi me preobremenilo. Zato moram najprej okrepiti celotno telo, tiste mišice, ki ne uporabljamo na baletnem treningu, da lahko plešem kontrolirano in se ne poškodujem. Zato delam pilates in še več drugih različnih vaj. Že pred leti sem občasno šla na pilates, potem pa sem srečala svojo učiteljico sodobnega plesa, ki zdaj poučuje pilates na Dunaju in tako sem pred tremi leti začela hoditi nekako trikrat na teden. Včasih pred jutranjim treningom, včasih zvečer po celem dnevu dela. Kljub temu da je naporno, mi ne predstavlja takega stresa za telo kot baletni treningi ali vaje za predstavo. Dobro mi dene.

Ste tudi inštruktorica pilatesa.

Res je. Ravno med tem odmorom zaradi koronavirusa sem dobila licenco. Lahko bi ga poučevala, ampak zaenkrat še ne vem.

Kako pomembno se vam zdi, da se vsi plesalci, tudi baletni, v današnjem času poslužujejo različnih treningov, npr. joge, gyrotonica, pilatesa in še marsičesa drugega ?

To se mi zdi zelo pomembno. S tem se izogneš morebitnim poškodbam. Poleg tega so lahko  sodobne koreografije zelo zahtevne in potrebuješ telo, ki je natrenirano v vse smeri. Korake lahko seveda izvajaš tudi brez posebnih treningov, vendar s tem tvegaš poškodbe. Če torej telo okrepiš že prej, se izogneš nepotrebnim bolečinam v svoji karieri.

Plešete kot gostja v različnih baletnih skupinah in sodelujete na gala koncertih. Kako uspete uskladiti delo v gledališču, kjer ste zaposleni, z delom zunaj njega?

Zelo rada sodelujem v drugih gledališčih. Za pripravo gre sicer moj prosti čas, vendar s tem pridobivam dragocene izkušnje, pa tudi vzdržljivost za napore. Več delaš tovrstnih stvari, vedno lažje je in hitreje si pripravljen. Zelo rada tudi spoznavam druge plesalce in drugo okolje. V gledališču imam dovoljenje, da dokler sem prisotna na vajah in predstavah, lahko nastopam drugje.

Letos sta s soplesalcem iz istega gledališča Jakobom Feyferlikom ustanovila Evropsko baletno gledališče. Kaj želita delati v njem?

Ustanovila sva ga zato, ker sva bila naprošena, da organizirava gala koncert na Kitajskem. Za lažjo organizacijo koncerta sva ustanovila to zduženje. Vse sva imela že napeljano, potem pa se je  ustavilo zaradi koronavirusa. Med karanteno sva potem razmišljala, da lahko to združenje uporabiva še kako drugače. Tako sva sestavila en majhen program, o katerem za zdaj še ne morem kaj več povedati, naj pa bi bil izveden v tem letu. Gre za nekakšen video projekt, za katerega mislim, da bo zelo lep. Za zdaj vsi delamo zastonj, ker nimamo nobenih sredstev. Upamo, da se bo kaj zgodilo, ko bo prvi projekt izveden in uspemo dobiti kakšna sredstva. Pomagajo pa nama tudi ljudje, ki se spoznajo na organizacijo tovrstnih dogodkov, saj se midva spoznava le na umetniško stran dogodka. Res so trenutno v skupini le plesalci iz Dunajskega državnega baleta, ker je bilo vse na hitro, počasi pa bi rada pridobila tudi plesalce od drugod, ampak bova videla, kako se bodo stvari odvijale.

Sodelovali ste tudi na dveh baletnih tekmovanjih, kjer ste se uvrstili na najvišja mesta. Kaj vam pomenijo takšne udeležbe?

Udeležila sem se ju leta 2012, tisto poletje, preden sem se zaposlila. Zame je bilo to nekaj novega, saj se med šolanjem tekmovanj nisem udeleževala. Zdi pa se mi zelo pomembno sodelovati na takšnih tekmovanjih, ker se ogromno naučiš. Vidiš tudi plesalce iz različnih držav in se marsičesa naučiš tudi od njih. Je pa tudi zelo naporno, ogromno je dela, zelo si pod pritiskom in moraš se znati spopasti s tem. Super je, da se naučiš solo variacij, vendar je, predvsem za otroke, zelo pomembno, da se ne ocenjujejo zgolj po tem, na katero mesto so bili uvrščeni na tekmovanju. Ples je namreč umetnost in umetnosti se na ta način ne da zares ocenjevati. Ni pomembno le to, koliko obratov zavrtiš, ampak je pomemben tudi umetniški pečat in na kupe detajlov, ki jih sploh ne moreš vrednostno ocenjevati. Baleta ne moreš obravnavati in ocenjevati kot šport. Je pa vsekakor koristna izkušnja za nekoga, ki se še šola.

Začenjate tudi že kot pedagoginja predajati svoje znanje naprej. Vam je to v veselje in izziv?

Prvič sem se v to spustila lani na Filipinih, kjer ima moja prijateljica baletno šolo. Na začetku mi je bilo kar stresno, sčasoma pa sem začela uživati, tako da zdaj kar pogosto poučujem. Med časom korone, ko sem imela veliko več časa kot po navadi, sem lahko večkrat učila preko spleta. V bistvu me veseli in mi je v izziv, ker moraš veliko razlagati, kazati zaporedje korakov, se angažirati. Je zahtevno in me zelo utrudi, celo bolj kot sam ples. Super je spoznavati nove generacije plesalcev, ki prihajajo. Upam, da me čaka še dolga plesna kariera, tako da je poučevanje za zdaj še bolj na stranskem tiru. Nisem pa povsem prepričana, če bi pozneje redno poučevala, bolj me zanima delo baletnega mojstra, torej delo s profesionalnimi plesalci.

Situacija zaradi koronavirusa je povsod po svetu še vedno zelo negotova, tudi kar se tiče dela v gledaliških poklicih. Pa vseeno, kakšne načrte imate za naslednjo sezono?

V načrtu imam nekaj predstav, če bo mogoče. Za naprej pa ne morem preveč povedati, ker sem v fazi menjavanja gledališča in ne smem še povedati, kam grem. Tudi gostovanja še visijo v zraku, ker ne vem, koliko se bo smelo potovati. Upam, da bom lahko prišla v Ljubljano in plesala v Gusarju. Zdaj grem malo obiskat starše in se spočit za nekaj dni, potem grem poučevat v Italijo. En kratek čas bom tudi na Dunaju, potem pa, če bo vse po sreči, pridem v Ljubljano.