Slovenski baletni portal

med

Mednarodni baletni gala v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma

V soboto, 15. marca 2025 bo v Gallusovi doorani Cankarjevega doma na sporedu Mednarodni baletni gala, v soorganizaciji Društva baletnih umetnikov Slovenije in Cankarjevega doma.

NAKUP VSTOPNIC – tukaj

Mednarodni baletni gala koncert je vrhunec umetniškega združevanja, kjer se srečajo cenjeni baletni umetniki iz različnih koncev sveta. Dogodek združuje elemente klasičnega baleta in sodobnega plesa, s čimer kaže bogastvo tradicij in inovativnost sodobnih koreografij. Vsak nastop je skrbno izbran, da ponudi občinstvu celovito doživetje – od tehnično dovršenih duetov do kompleksnih sodobnih koreografij, ki skozi gibanje in glasbo pripovedujejo zgodbe, ki presegajo jezikovne in kulturne meje.
Baletni gala koncert ni zgolj zbirka plesnih točk, ampak tudi platforma za mednarodno sodelovanje in kulturni dialog, kjer se srečajo različni stili, tehnike in interpretacije. Plesalci s svojo strastjo in vrhunskimi fizičnimi sposobnostmi pritegnejo pozornost ne le ljubiteljev baleta, temveč tudi širšega občinstva, ki išče umetniške navdihe in globjo povezavo z univerzalnim jezikom plesa.
Obiskovalci gala koncerta se tako potopijo v svet, kjer se prepletata preteklost in sedanjost – praznujemo bogato zgodovino plesa, obenem pa odpremo vrata novim umetniškim interpretacijam, ki bodo še naprej oblikovale prihodnost tega čudovitega umetniškega izraza.Ž

PROGRAM:

Prvi del:

TALISMAN pas de deux

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija: Marius Petipa

Akane Iichi, Japonska, Estonski narodni balet

Jan Trninič, Slovenija, Estonski narodni balet

VEDRAI

Glasba: Luigi Tenco

Koreografija: Luc Bouy

Ruika Yokoyama, Japonska

Giordano Bozza, Italija

TANGO

Glasba: Astor Piazzolla

Koreografija: Valentina Turcu

Olesja Hartmann, Balet SNG Maribor

Sytze Jan Luske, Balet SNG Maribor

GISELLE pas de deux Giselle in Albrechta iz drugega dejanja

Glasba: Adolph Ch. Adam

Koreografija: Jean Coralli & Jules Perrot 

Ksenia Shevtsova, Rusija, Bavarski državni balet

Jakob Feyferlik, Avstrija, Bavarski državni balet

THIS TOO SHALL PASS

Glasba: Myroslav Skorik, Tomaž Viktor Abram Golub

Koreografija: Tomaž Viktor Abram Golub

Evgenija Koškina, Balet SNG Maribor

Tomaž Viktor Abram Golub, Balet SNG Maribor

THANDO

Glasba: Mthuthuzeli November

Koreografija: Mthuthuzeli November

Anna Tsygankova, Rusija, HET National Ballet

Giorgi Potskhishvili, Gruzija, HET Natinal Ballet

LABODJE JEZERO, pas de deux Odete in Princa Siegfrieda

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Marius Petipa

Iana Salenko, Ukrajina, Nemški državni balet Berlin

Dinu Tamazlacaru, Moldavija, Nemški državni balet Berlin

Drugi del:

LABODJE JEZERO, pas de deux Odile in Princa Siegfrieda

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Marius Petipa

Iana Salenko, Ukrajina, Nemški državni balet Berlin

Dinu Tamazlacaru, Moldavija, Nemški državni balet Berlin

NOT OUR TIME

Glasba: F. Chopin

Koreografija: Tomaž Viktor Abram Golub

Tea Bajc, Balet SNG Maribor

Tomaž Viktor Abram Golub, Balet SNG Maribor

GUSAR pas de deux

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Ruika Yokoyama, Japonska

Giordano Bozza, Italija

ROMEO IN JULIJA, Balkonska scena

Glasba: Sergei Prokofiev

Koreografija: Renato Zanella

Nina Kramberger, Filip Jurič

RADIO AND JULIET

Glasba: Radiohead

Koreografija: Edward Clug

Ksenia Shevtsova, Rusija, Bavarski državni balet

Jakob Feyferlik, Avstrija, Bavarski državni balet

DON KIHOT, Grand pas de deux

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Anna Tsygankova, Rusija, HET National Ballet

Giorgi Potskhishvili, Gruzija, HET Natinal Ballet

Umrl je Milko Šparemblek

V 97. letu starosti je umrl baletni plesalec, pedagog, koreograf, režiser in dramaturg Milko Šparemblek. Delal je skoraj do zadnjega dne.

Milko Šparemblek se je rodil 1.12.1928 v Farni vasi pri Prevaljah na Koroškem  v kraški družini s koreninami v Grahovem blizu Cerknice.

Odraščal in šolal se je v Zagrebu. Po študiju baleta pri Ani Roje in Oskarju Harmošu in primerjalne književnosti je postal solist Baleta HNK Zagreb.
Kot mlad plesalec se je Šparemblek seznanil s koreografskim opusom Pie in Pina Mlakarja. Plesal je v Danini, v Vragu na vasi in v Srednjeveški ljubezni. Videl je Lepo Vido, Plesno suito Lok in Malo balerino.

Leta 1953 je dobil štipendijo za izpopolnjevanje pri odličnih pedagogih v Parizu – Preobraženski, Iliču in Perettiju. Ob tem je plesal v francoskih skupinah Janine Charrat, Ballet Des Etoiles de Paris, Compagnie Maurice Béjart, Ballet et Opera de Paris, Compagnie Ludmilla Tcherina,  Compagnie M. Miskovitch.
Sodobne plesne tehnike je študiral v New Yorku pri znamenitih plesalcih Joséu Limonu in Marthi Graham.

Plesalec z uspešno kariero v tujini je z leti postal vrhunski umetniški ustvarjalec – koreograf, režiser, dramaturg, scenograf  baletnih in opernih predstav, filmov in televizijskih stvaritev.
Med drugim je deloval kot baletni mojster Baleta 20. stoletja Mauricea Béjarta v Bruslju, direktor baleta Metropolitanske opere v New Yorku, direktor Gulbenkian baleta v Lizboni, direktor baleta v Lyonu in direktor baleta v HNK v Zagrebu.

Z ljubljanskim baletnim ansamblom se je Šparemblek kot koreograf prvič srečal leta 1977 s Plesi na teme Magnificata na glasbo J.S.Bacha in z Duetom na glasbo Antona Weberna. Sledilo je Baletno gledališče Igorja Stravinskega (Pulcinella in Zgodba o vojaku), s katerim je ljubljanski Balet  nepozabno otvoril X. jugoslovanski baletni bienale.

Leta 1987 je za koreografijo, režijo in dramaturgijo Baletnega triptiha na Wagnerjevo in Beethovnovo glasbo prejel nagrado Prešernovega sklada.

Njegovo vsakokratno sodelovanje z ljubljanskim Baletom je navduševalo tako ansambel kot občinstvo. Nestor slovenskega baleta Pino Mlakar je med drugim zapisal: »…do potankosti dognane koreografske stvaritve, Šparemblekove predstave v Ljubljani so nepozabne«.

Vznemirljivost Šparemblekovega opusa potrjuje tudi spoštljivo vrednotenje njegovih kompleksnih koreografskih sporočil, izrečeno v plesno-baletni kritiki.
Dragocen je tudi njegov prispevek k programu slovenske nacionalne televizije. V sodelovanju z Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj je med drugim scenaristično, koreografsko in režijsko oblikoval Tartinijev Vražji trilček, korežiral televizijski balet Enigma Gallus, koreoakt Epitaf za Srečka Kosovela na avtorsko glasbo Alda Kumarja, Wagnerjev Somrak bogov  in Toccato in fugo J. S. Bacha. Njegove televizijske stvaritve so navdušile tudi v tujini in na mednarodnih festivalih.

Njegov ustvarjalni opus obsega več kot sto trideset baletov, ki jih je postavil v petinštiridesetih različnih gledališčih po svetu in vrsto  filmov ter  izvirnih televizijskih stvaritev.

Njegov poklic ga je vodil na različne konce sveta, domov pa je prinesel balet po mednarodnih merilih. Njegove stvaritve modernega baleta odlikuje lepota človeškega gibanja kot alfa in omega plesne umetnosti.
»S plesom se začne vse. Balet je izhod iz labirinta,« je bilo Šparemblekovo vodilo in hkrati sporočilo njegove dolge ustvarjalne poti. Na tej poti je Milko Šparemblek sledil vodilu nestorja slovenskega baleta Pina Mlakarja, ki je dejal, da se je balet v štiristo letih svoje zgodovine opiral na spoznanje, da je človek psihofizična celota, ki ji ustreza en sam aksiom: lepota je resnica, resnica je lepota, obema pa je enakovreden etos, ki je tretja resnica. Enotnosti te »svete trojice« je do poslednjega daha ostajal zvest tudi Šparemblek in jo dopolnjeval z vedno na novo izumljeno plesno govorico, ki je vodila tja, kjer domuje prastaro hrepenenje po preseganju samega sebe, po preseganju minljivosti in končnosti. 

Milko Šparemblek je razmišljal o umetnosti plesa in umetnosti kot o zelo potrebni vsenavzoči nadstavbi, ki plemeniti banalnost vsakdanjosti in ki jo zelo težko razložimo z racionalno analizo. Umetnost je in bo intuitivna kategorija, ki je suma sumarum vsega, kar smo, kar je bilo in tudi tistega, kar šele prihaja …
Njegov izvirni slogovni izraz je tako samosvoj, da ga ne more opredeliti nobena  plesno teoretična  ali plesno zgodovinska oznaka. Milko Šparemblek je namreč sam postal plesni pojem, njegov ples je preprosto “šparemblekovski”, njegove inovacije v vrtincu plesno gledaliških iskanj pa bi lahko poimenovali “šparemblekovsko plesno gledališče”.
Milko Šparemblek je za koreografijo in režijo prejel vrsto nagrad na svetovnih festivalih, v bivši Jugoslaviji in v Sloveniji, med drugim 5x na Baletnem bienalu v Ljubljani in že omenjeno nagrado Prešernovega sklada za Baletni triptih.

Leta 2020 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Poslovila se je Magdalena Vrhovec Dedović (1939 – 2024)

V petek, 27. septembra 2024 se je poslovila slovenska baletna umetnica, plesalka in pedagoginja MAGDALENA VRHOVEC DEDOVIĆ (1939 – 2024).
 
Magdalena Vrhovec Dedovič je slovensko baletno sceno oplajala v 70. in 80 letih prejšnjega stoletja.
Morda nekoliko pozabljena, a vendar časovno izjemno prisotna kot ena od osnovnih temeljev slovenske baletne umetnosti, ki se je s svojo izraznostjo podajanja vlog globoko zarisala v duše gledalstva, in oblikovala temelje slovenske baletne umetnosti.
Rojena 1939 leta, je končala študij klasičnega baleta v Ljubljani pri ruski pedagoginji Nadeždi Murašovi, ki je botrovala številnim baletnim umetnikom, ki so pomembno oblikovali podobo slovenskega baleta v 70. in 80. letih.
Željo po dodatnem izpopolnjevanju je uresničevala pri prof. Lydiji Wisiakovi. Leta 1958 je postala člnica ljubljanskega baleta. Pravi, da je imela srečo, ker so vloge prihajale k njej in jo osrečevale. Kadar vlog ni bilo, se je v svoji nekompromisni želji po umetniškem življenju razgledovala širše.
Tako se je leta 1960 odpravila v Novi sad, kjer je dve leti plesala glavne vloge v baletih La Sylphide, Labodje jezero in Giselle.  Leta 1964 se je odpravila na Švedsko, kjer je bila devet let vodilna balerina v baletnih skupinah v Göetebourgu in v sloviti skupini Birgit Cullberg. Gostovanja so bila glavni del njihovega delovanja. Dveletna hčerka Monika je bila skorajda del njene »prtljage« na gostovanjih po Skandinaviji. Seveda to ni bilo mogoče na gostovanjih po Evropi, ki so segala vse do južne Italije.
Devet let je trajala njena avantura v švedskem svetu baleta, tudi v skupnosti s soprogom Vlastom Dedovičem, kjer je prejela nagrado Lions Cluba za vlogo Giselle in nagrado tamkajšnje kritike.
Mit o romantičnem karakterju balerine Magdalene Vrhovec Dedovič se je razblinil prav na Švedskem, ko je z izjemnim uspehom oblikovala vlogo Medeje in s tem izpričala svoje izjemne umetniške sposobnosti. Izjemnosti svoje umetniške osebnosti je dokazovala in doživljala tudi v baletih Gospodična Julija in Bela košuta.
Pismo patra, ki ga je prejela po svoji predstavi na Švedskem, doživlja kot vrhunec svojega uresničevanja in umetniškega poslanstva v najglobjem smislu besede. Nič drugače ni z gospo, ki jo je v zaodrju »ujela« po predstavi, in ji izrazila svoje najglobje človeške emocije.
 
Dolga je vrsta osebnosti, ki jih je v različnih baletnih ansamblih izoblikovala Magdalena Vrhovec Dedovič:
Ženska v Povratnikih in v La valsu ter Rosalinda v Rosalindi Ronalda Hynda, Gospodična Julija v istoimenskem baletu Birgit Cullberg, Jela v Vragu na vasi Mlakarjevih, Esmeralda, Frigija v Spartaku, Dekle v Čudežnem mandarinu, Odette in Odile v Labodjem jezeru, Ofelija v Hamletu in mnoge druge.
 
Pedagoško delo Magdalene Vrhovec Dedovič z mladimi plesalci se je pričelo še za časa njene aktivne plesne kariere in nadaljevalo tudi po njej. Na Srednji baletni šoli tedanje Srednje glasbene in baletne šole, kjer je poučevala vrsto let, je vzgojila številne baletne plesalce, ki so zasedli mesta v ljubljanskem baletnem ansamblu.
 
Televizijo Slovenija je posnela dokumentarno oddajo o njenem življenju in delu. Leta 1975 je prejela Župančičevo nagrado za vlogi v Povratnikih in v La valsu.
 
Nedvomno je izjemno pomemben prispevek slovenski baletni umetnosti tudi Magdalenina podpora soprogu Vlastu Dedoviču, ki je s svojim koreografskim prispevkom baletni umetnosti Slovenije izoblikoval številne izjemne in unikatne koreografske umetnine, katerih večji del je posnet v arhivu Televizije Slovenije in predstavlja pomemben del zakladnice slovenske baletne umetnosti.

Leta 2015 je prejela najvišje stanovsko priznanje s področja baletne umetnosti, nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo.
 
Magdalena Vrhovec Dedovič je s svojim vseživljenjskim delom na področju baletne umetnosti zapustila neprecenljiv umetniški pečat, in se z njim za vselej zapisala v bogato zgodovino slovenske baletne umetnosti.

Poslednje slovo od Magdalene Vrhovec Dedović bo v ponedeljek, 7. oktobra 2024 ob 16. uri iz vežice Sv. Nikolaja na ljubljanskih Plečnikovih Žalah.

Umrl je častni predsednik DBUS, dr. Henrik Neubauer

V 96. letu starosti je umrl častni predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist ter pedagog Henrik Neubauer. Prav letos je bil Neubauer za svoje številne zasluge in prizadevanja na raznih področjih kulture in umetnosti deležen najvišjega priznanja v državi, Prešernove nagrade za življenjsko delo.

Neubauer, ki je 17. aprila praznoval 95. rojstni dan, se je z baletom začel profesionalno ukvarjati leta 1944, ko je v Ljubljani obiskoval baletno šolo Maksa Kirbosa. Sprva kot član baletnega zbora, nato pa kot solist je med letoma 1946 in 1957 nastopal v ljubljanski operni hiši.

Leta 1953 je končal študij medicine, istega leta pa je diplomiral tudi na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na koreografskem oddelku moskovskega GITIS-a (Ruski inštitut za gledališke umetnosti), v takratnem Leningradu, danes Sankt Peterburgu, in nato še v ZDA, kjer je pridobil diplomo predavatelja labanotacije (Labanove kinetografije).

Leta 1952 je začel koreografirati dramske, operne in nato še samostojne baletne predstave. Med letoma 1960 in 1972 je prevzel vodenje ljubljanskega Baleta, od 1972 do 1982 pa je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana.

Leta 1984 je za dve leti prevzel vodenje mariborske Opere. Od leta 1989 pa vse do leta 2002 je predaval na ljubljanski Akademiji za glasbo in tako rekoč ustanovil dodiplomski študijski program Operna šola. Kot plesalec in koreograf je sodeloval pri izvedbi večine najpomembnejših klasičnih in modernih baletov.

Podpisal se je pod več kot 80 samostojnih baletnih koreografij na glasbena dela slovenskih skladateljev. Poleg 34 opernih režij, med katerimi izstopajo naslovi tako iz klasičnega kakor tudi sodobnega repertoarja, je pripravil tudi 15 režij dramskih iger v francoskem jeziku. Za več svojih koreografij in režij je prejel prve nagrade na ljubljanskih baletnih in opernih bienalih.

Bilje tudi pomemben publicist in mednarodno priznan ekspert s področja opere, baleta in plesne umetnosti nasploh. Objavil je več kot 30 knjižnih izdaj in več kot 500 člankov. Za svoje delo je prejel več vidnejših priznanj in nagrad, med drugim zlati red za zasluge leta 2009.

Kot velik poznavalec operne literature in humanistično orientiran intelektualec je dal pomemben prispevek tudi k slovenski operni prevodni praksi, saj je prevedel več libretov iz glasbenogledaliških del Mozarta, Straussa mlajšega, Donizettija, Paškeviča in Rossinija.

Društvo baletnih umetnikov Slovenije izreka družini dr. Henrika Neubauerja izkreno sožalje.

O HENRIKU NEUBAUERJU

Dr. Henrik Neubauer se je rodil leta 1929. Po končani osnovni šoli v Goričah in gimnaziji v Ljubljani je leta 1953 hkrati diplomiral na ljubljanski baletni šoli in končal zdravniški študij na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Že v času študija je kot baletni plesalec sodeloval tudi z baletnim ansamblom SNG Opera in balet Ljubljana.

Po končanem študiju v Ljubljani je odšel v Moskvo in nato v Združene države Amerike, kjer se je izobraževal za koreografa.

Henrik Neubauer je edinstvena osebnost v slovenskem kulturnem prostoru. Že iz naštetih delovnih področij je vidno, da je v svojem plodovitem življenju zaznamoval številna umetnostna področja, hkrati pa je eden redkih, ki svoje življenjsko izkustvo uspešno prenaša tudi na teoretično področje glasbenega gledališča.
Henrik Neubauer nesporno sodi v vrsto velikih slovenskih baletnih plesalcev s 70 različnimi vlogami in pomembnim izjemnim koreografskim opusom 80 baletov, pri čemer je bila četrtina teh koreografij namenjena krstni predstavitvi baletov slovenskih skladateljev. Med slednjimi je tudi Festival na glasbo Marjana Lipovška Druga suita za godala iz leta 1966, ki je bil v kostumih in sceni v mestnih barvah in simbolih posvečen Ljubljani. Gotovo je Neubauer tudi osebnost z največjim teoretičnim znanjem s plesnega in opernega področja in je eden naših redkih opernih režiserjev z opusom več kot 30 režij in s temeljitim poznavanjem glasbenega gledališča in opere kot specifičnega medija. Opere in balete je postavljal tudi v Bolgariji, Avstriji, na Slovaškem in Irskem.
Neprecenljiva je njegova pedagoška dejavnost tako na plesnem (baletnem) kot na opernem področju. Poleg pedagoškega dela je pripravil program »Operna šola« na Akademiji za glasbo, program »Plesne dejavnosti« kot izbirni predmet devetletke in program »Višje šole za baletne učitelje«, s čimer je Glasbena in baletna šola v Ljubljani prerasla v Konservatorij za glasbo in balet. Dvakrat je bil gostujoči profesor na Hochschule für Theaterkunst v Berlinu (2001, 2005) in šestkrat predavatelj na Mednarodnem baletnem seminarju v avstrijskem Wolfseggu (med leti 2000 in 2012). Našo baletno in operno umetnost je z besedo in sliko predstavljal v organizaciji Gesellschaft für Musiktheater na Dunaju, kjer je organiziral tudi razstavo ob 80-letnici slovenskega baleta, predaval je še v Kölnu, Chicagu, Los Angelesu, Savonlinni, Münchnu, Essnu, Cabourgu, Bjelašnici, Ljubljani, Opatiji, Grožnjanu, na Dunaju ter na pogostih simpozijih pri nas.

Dr. Neubauer je pionir raziskovanja plesne preteklosti na Slovenskem in po njegovi zaslugi imamo Slovenci prvič celovit pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti pri nas. Z raziskovanjem preteklosti se ukvarja že od zgodnih šestdesetih let preteklega stoletja ko je napisal »Kroniko razvoja baletne umetnosti v Ljubljani«. Njegova tovrstna dejavnost, ki obsega do zdaj 33 knjig in nad 500 člankov, sega na področje baleta, opere, operete, splošne gledališke zgodovine, zgodovine glasbeno-gledališkega šolstva in številnih gledaliških učbenikov. Vse to tvori edinstveno kroniko glasbeno-gledališkega življenja pri nas in je z njegovo avtobiografsko knjigo ‘Obračun’ pomemben prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine. Njegova knjižna dela zadnjih let so ‘Opereta v Sloveniji’, ‘Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno’, ‘Petnajst let Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo’, ‘Davorin Jenko in njegova glasba za gledališče’ (v tej je popisal tudi Jenkove spomenike v Ljubljani), ‘Slovenske opere’, ‘Slovenski baleti’ ter leta 2020 ‘Svetovna zgodovina plesa’. Njegove knjige in učbeniki predstavljajo edino izvirno slovensko literaturo z navedenih področij.

Ne moremo tudi mimo njegovega prispevka pri oblikovanju in organizaciji kulturnega življenja tako na Slovenskem in še posebej v Ljubljani. V Ljubljani in tudi v Mariboru je deloval kot plesalec, koreograf ter operni in operetni režiser. V Ljubljani je deloval na pedagoškem področju kot predavatelj plesnih ter opernih igralskih predmetov, tu je afirmiral Festival Ljubljana doma in v svetu in tu je izdajal vsa svoja najpomembnejša publicistična dela.
Med njegovimi največjimi dosežki je gotovo, da je, pet let po prevzemu Festivala Ljubljana, zapisal naše mesto med največje evropske festivale s sprejemom v Združenje evropskih glasbenih festivalov. Vsi naši časopisi so novembra 1977 to objavili z naslovom ‘Veliko mednarodno priznanje’. Takrat je bilo članstvo omejeno le na ozek krog najpomembnejših festivalov kot so Edinburg, Bayreuth, Holland Festival, Berlin, Salzburg, Verona, Montreux idr. in v takratni Jugoslaviji poleg Ljubljane edino še Dubrovnik. Na čelu Festivala je Neubauer ostal tri mandatna obdobja do upokojitve.
Kot sekretar mednarodnega plesnega komiteja je v Ljubljani dvakrat gostil najvidnejše predstavnike plesnega življenja iz vsega sveta, organiziral srečanje najuglednejših svetovnih strokovnjakov za vzgojo opernih pevcev ter organiziral blejski sestanek predsedstva Glasbenogledališkega komiteja. Vedno je bil pri tem poudarek tudi na seznanjanju gostov z Ljubljano in Slovenijo, njenimi znamenitostmi in kulturnimi dosežki. Med vodenjem baletnega društva je organiziral več seminarjev tujih baletnih strokovnjakov s področja baletne medicine (dvakrat), metodike pouka, baletne kritike, stilnih razlikah v baletnih koreografijah in prehrani plesalca.

Za svoje delo je dobil številne nagrade, priznanja in častna članstva. Je častni predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, častni doktor Université da la Danse pri Centre culturel chorégraphique international v Parizu, dobitnik reda z zlatim vencem, nagrade glavnega mesta Ljubljana, dobitnik zlatega reda za zasluge Republike Slovenije ter odlikovanja turškega predsednika Erdogana »Ugledni starejši državljan sveta 2009«.

Delovanje dr. Henrika Neubauerja:

  • 1946 – 1957: član in solist ljubljanskega Baleta;
  • 1957 – 1961: asistent na Medicinski fakulteti v Ljubljani;
  • 1960 – 1972: vodja baleta in koreograf ljubljanskega baletnega ansambla;
  • 1972 – 1982: direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana;
  • 1984 – 1986: umetniški vodja Opere in baleta v Mariboru;
  • Od leta 1989: predavatelj na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani na pevskem oddelku in v Operni šoli, za katero je leta 1997 pripravil tudi program študija;
  • 1990: pridobi na podlagi priznanja umetniških del in nastopnega predavanja naziv docent za predmet gibno-stilnih elementov in operno igro; ;
  • Od leta 1997: izredni profesor na Akademji za gasbo Univerze v Ljubljani;
  • Od leta 2004: redni profesor na Akademji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Ustvarjalni opus dr. Henrika Neubauerja:

Dr. Henrik Neubauer je ustvarjal v Sloveniji, pa tudi v tujini, in sicer v Avstriji, Italiji, Hrvaški, Srbiji, Črni Gori, Irski, Bolgariji, Slovaški in drugje.

Njegov ustvarjalni opus predstavlja:

  • več kot 80 baletnih koreografij,
  • več kot 80 koreografij v opernih in dramskih predstavah,
  • več kot 40 koreografij za posebne prireditve,
  • 33 opernih in operetnih režij,
  • 15 režij dramskih iger v francoščini.

S slednjimi je gostoval tudi v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in Franciji.

Napisal je:

  • vel kot 36 knjig,
  • prek 500 člankov s področja opere in baleta.

Njegovo najpomembnejše publicistično in raziskovalno delo je Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji v dveh delih.

Predaval je doma in v tujini, ter sodeloval pri številnih enciklopedičnih edicijah.

Deloval je in še vedno deluje v številnih mednarodnih in domačih organizacijah, med drugim:

  • od leta 1973 v Mednarodnem gledališkem inštitutu (ITI-UNESCO), pri katerem je bil v letih 1992 – 2000 tudi predsednik Slovenskega centra, generalni sekretar in nato častni član Plesnega komiteja, tehnični svetovalec Izvršnega komiteja, še vedno pa je član predsedstva Komiteja za glasbeno gledališče,
  • aktivni član Dance Notation Bureau v New Yorku,
  • ustanovni član Alliance of Dance Notation Educators,
  • član Svetovalnega sveta International Dance Alliance.

V svoji bogati in raznoliki umetniški karieri je bil:

  • predsednik Slovenskega komornega glasbenega gledališča
  • predsednik Skupnosti slovenskih koncertnih agencij,
  • predsednik Koordinacijskega odbora jugoslovanskih koncertnih agencij,
  • predstavnik Festivala Ljubljana v Združenju evropskih glasbenih festivalov
  • predstavnik Festivala Ljubljana v Komiteju za zunajevropske umetnosti,
  • predsednik organizacijskega odbora 1. in 3. Tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev, član žirij mednarodnih baletnih tekmovanj v Avstriji,
  • član Sveta za glasbeno izobraževanje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstva za kulturo,
  • predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije.
  • 1971 je postal častni doktor Université de la danse v Parizu
  • 1983 je postal častni član Plesnega komiteja Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI).

Nagrade:

  • 1973 priznanje položaja umetnika izjemne kvalitete Komisije za razvrščanje umetnikov,
  • 1978 prva nagrada za režijo opera Carmen v izvedbi Opere SNG Maribor na Jugoslovanskem opernem bienalu v Ljubljani,
  • 1981 prva nagrada za koreografijo na Jugoslovanskem baletnem bienalu v Ljubljani za koreografijo in režijo baleta Romeo in Julija na glasbo S. Prokofjeva v izvedbi ljubljanskega baletnega ansambla,
  • 1986 priznanje za izjeno kreativno izvedbo glasbeno-scenskega projekta Kralj Lear z ansamblom Opere SNG Maribor na Jugoslovanskem opernem bienalu,
  • 2000 Škerjančevo priznanje Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani,
  • 2000 Betettova listina Društva glasbenih umetnikov Slovenije, Ljubljana kot skupinsko priznanje sodelavcem Enciklopedije Slovenije,
  • 2001 priznanje Ministrstva za šolstvo znanost in šport ter Ministrstva za kulturo ob 30 letnici tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev,
  • 2003 je prejel Nagrado Mesta Ljubljana,
  • 2009 Zlati red za zasluge Republike Slovenije
  • 2001 je postal častni predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije.

Baletni solist

Dr. Henrik Neubauer nesporno sodi v vrsto velikih slovenskih baletnih plesalcev. Njegove solistične plesne kreacije predstavljajo pomemben prispevek v razvoju slovenske plesne umetnosti.

Poustvaril je obširen opus vlog:

  • 1948: Pastir v »Diptihonu« M. Kozine (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1949: Grk in Vodja janičarjev v »Ohridski legendi S. Hrističa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1951: Paž v »Srednjeveški ljubezni« F. Lhotke (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1952: Joko v »Danina ali Joko, brazilska opica« P. Lindpaintnerja (v SNG Opera in balet Ljubljana in na gostovanjih v Avstriji),
  • 1952: Jelin stric in Ženin v »Vragu na vasi« F. Lhotke (v SNG Opera in balet Ljubljana in na gostovanjih v Avstriji),
  • 1955: Škric v »Coppeliji« L. Delibesa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Harlekin v »Nekdanjih svečanostih« R. Straussa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Mačka v »Lisici zvitorepki« I. Stravinskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Beli konj v »Amazonke« I. Kogan-Semenova (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Prvi Tatar v »Polovskih plesih« A. Borodina (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Flavtist v »Ljubezni in pravdi«. G. F. Handla (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Plesalec v »Plesalcu v sponah« P. Mlakarjeve (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Bliščečnik v »Lepi Vidi« V. Ukmarja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Norček in solist v mazurki v »Labodjem jezeru« P. I. Čajkovskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1957: Pes v »Fantastični prodajalni« G. Rossinija in O. Respighija (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1959: Pierre v »Čajni punčki« R. Savina (v SNG Maribor),
  • 1961: Till v »Tillu Ulenspieglu« R. Straussa (v Mladinskem gledlaišču Ljubijana),
  • 1961: Peter v »Petru in volku« S. Prokofjeva (v Mladinskem gledališču Ljubljana),
  • 1962: Solist v ritornelih »Beneškega zamorca« B. Blacherja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1966: Godec v »Godcu« V. Ukmarja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1967: Knez Prospero, Kobold in Sabljač v »Maski rdeče smrti« S. Osterca (v SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor in na RTV – televizija Ljubljana),
  • 1967: Edward v »Sedmih smrtnih grehih« K. Weilla (V SNG Maribor),
  • 1968: Hillarion v »Giselle« A. Adama (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1968: Pater Lorenzo v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1969: Mercutio v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1969: Poslednji človek v »lIuzijah« S.Osterca (RTV – televizija Ljubljana),
  • 1970: Notar v »Navihanki« Anonimusa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1971: Baletni mojster v »Rondoju o zlatem teletu« (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1971: Catalabutte v »Tmuljčici« P. I. Čajkovskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1972: Escalus v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana).

Nekaj kritik solističnih nastopov:

“ … Henrik Neubauer je kot breztežni Joko, brazilijanska opica uprizarjal prave čudeže elastične prožnosti, da je v vseh potankostih lahko deloval tako resnično. Razen tega je imela ta opica pri vsej svoji porednosti tudi nekaj ganljivega v sebi, kar jo je počiovečevalo.”
(Tagespost, Graz, 1952)

“ … Henrik Neubauer je mimo suverenega obvladovanja najtežjih mest vdihnil vlogi Prvega tatarja v Polovskih plesih pravi smisel, značaj in pravo življenje. Da je tudi to vlogo rešil in prilagodil svoj temperament njenim zahtevam, je pripisovati dejstvu, da se povsem obvlada in tehniki pridružuje tudi oster čut za muzikalnost, kar omogoča Henriku Neubauerju sijajno prilagoditev različnim vlogam ter pravilno povezavo glasbenega in plesnega izraza.”
(Kulturni dnevnik, 1955)

“ … Vlogo Belega konja nam je letos predstavil izredno nadarjeni plesalec Henrik Neubauer. V svojem podajanju se je močno približal idealnemu liku neukročenega konja, kot ga zahteva delo samo.”
(Študentska tribuna, Ljubljana, 1955)

“ … Največjo težo vsega plesa nosi Henrik Neubauer v naslovni vlogi Plesalca v sponah. To je po fizični zmogljivosti kot po plesni intenziteti, ki ne sme popustiti od prvega skoka na oder do konca, niti v nepremični drži na tleh, silno težak ples. Ta zahteva od plesalca ne samo že velike tehnične obvladanosti, izvrstne kondicije, ampak tudi visoko in zrelo plesno moč. Priznati moram, da je Neubauer prav s tem plesom prikazal velik razvoj in da je premagal v sebi nekaj velikega.”
(Ljudska pravica, Ljubljana, 1956)

Koreograf in režiser

Izjemen koreografski opus dr. Henrika Neubauerja je obširen, izjemen in sila pomemben za razvoj slovenske baletne umetnosti ter slovenskih baletnih plesalcev. Ustvaril je vrsto izvirnih koreografij za številne krstne izvedbe del slovenskih skladateljev, katerih mnogi so tudi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegovemu koreografskemu opusu po obsegu gotovo ni para, številne njegove koreografije pa nesporno sodijo med najboljše, kar smo jih Slovenci ustvarili na tem področju.
Poleg tega je intenzivno ustvarjal tudi na področju koreografij za dramska in operna dela, režiral je dramske predstave v francoskem jeziku ter pripravljal koreografije za različne koncertne programe.
Je eden naših redkih opernih režiserjev s temeljitim poznavanjem glasbenega gledališča in
opere kot specifičnega medija, h kateremu ne moremo nekritično pristopiti z merili
dramskega gledališča. V tujini se operna režija ves čas razvija kot samostojna panoga. Za uspešno delovanje opernega režiserja so samoumevna posebna znanja, ki pa jih v okviru našega izobraževalnega sistema ni mogoče pridobiti. Prav zato je njegovo znanje in delovanje na področju opeme režije toliko bolj dragoceno.

Koreografije baletov:

  • 1957: Rondo o zlatem teletu (Einem) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1959: Čajna punčka (Savin – krstna izvedba) – SNG Maribor
  • 1960: Peter in volk (Prokofjev) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • 1961: Pomladno srečanje (B. Adamič – krstna izvedba) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • Till Ulenspiegel (R. Strauss) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • Beneški zamorec (Blacher) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962 Balletto a 18 (J. S. Bach) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • In modo romantico (Schubert) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Ognjena ptica (Stravinski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Iluzije (Osterc – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1963: Kamniti cvet (Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1964: Soba (Auric) – SNG Maribor
  • In modo romantico (Schubert) – SNG Maribor
  • Obrežje plesalk (Ciglič – krstna izvedba) – SNG Maribor
  • Trnuljčica (Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1965: Vrag na vasi (Lhotka) – SNG Maribor
  • 1966: Arabeske za klavir (Osterc – krstna izvedba) – Študentsko kulturnoumetniško društvo
  • Akademik, Ljubljana
  • Concertino za harfo in godala (Ciglič – krstna izvedba) – Študentsko kulturnoumetniško društvo Akademik, Ljubljana
  • Festival (Lipovšek – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Godec (Ukmar – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Obrežje plesalk (Ciglič) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1967: Maska rdeče smrti (Osterc) – SNG Maribor
  • Maska rdeče smrti (Osterc) – TV Slovenija
  • Sedem smrtnih grehov (Weill) – SNG Maribor
  • Romeo in Julija (Čajkovski) – SNG Maribor
  • Uročena ljubezen (de Falla) – SNG Maribor
  • Hrestač delno (Čajkovski) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1968: Soba (Auric) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968: Romeo in Julija (Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Srečala sta se – TV Slovenija
  • 1969: Goli cesar (Françaix) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Arabeske za klavir (Osterc) – TV Slovenija
  • Iluzije – potovanje skozi čas – TV Slovenija
  • Umirajoči labod po Fokinu (Saint-Saëns) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Gazele (Škerjanc – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Trnuljčica (Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Rondo o zlatem teletu (Einem) – TV Slovenija in ORF
  • 1972: Spartak (Hačaturjan) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Romeo in Julija (Prokofjev) – SNG Maribor
  • Gorjanske bajke delno (Kozina – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1973: Othello (Blacher) – SNP Novi Sad
  • 1975: Hamlet (Blacher) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1976: Caprice (Čajkovski) Balet Cork, Irska
  • Cyrano de Bergerac (Constant) NP Sarajevo
  • 1977: Bolero (Ravel) Baletna skupina Lidije Sotlar
  • Etude v modrem (Rameau – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Mladi 77 (Lewis – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Nočne sanje (Saint-Saëns) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • Na svoji zemlji (Kozina – krstna izvedba) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1978: Obrežje plesalk (Ciglič) – TV Slovenija
  • Ekspresije (Lebič – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1979: Klasična simfonija (Prokofjev) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1980: Ekspresije II (Lebič) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1981: Romeo in Julija (Prokofjev) Balet Celovec, Avstrija
  • Romeo in Julija (Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1983: Kurent (Petrić – krstna izvedba) – TV Slovenija
  • 1984: Vrag na vasi (Lhotka), Bratislava, Češkoslovaška
  • 1986: Bolero (Ravel) – SNG Maribor
  • 1987: Romeo in Julija (Čajkovski) – SNG Maribor
  • 1988: Gazele II (Škerjanc) – TV Slovenija
  • Peer Gynt (Grieg) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Vesela vdova (Lehar/Cook) HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • 1991: Etude a quattro (Rossini – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Pentada (Gabrijelčič – krstna izvedba) – TV Slovenija
  • 1992: Žar ptica (Stravinski) Balet HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • Impresije (Debussy – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Simfonični ples št.1 (Rahmaninov – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1993: Prijateljsko druženje (Grieg – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Peter in volk (Prokofjev) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1993: Šah mat (Bliss) – SNG Opera in balet Ljubljana v Veldnu, Avstrija
  • 1994: Bolero (Ravel) – SNG Opera in balet Ljubljana v Cankarjevem domu
  • 1995: Mali princ (Vrhunc – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1996: Šeherezada (Rimski-Korsakov) – HNK Ivan Zajc Rijeka
  • 1997: Prodajalna punčk (Bayer) – Srednja baletna šola, Maribor
  • 1998: Letni časi (Glazunov) – Srednja baletna šola, Maribor
  • 1999: Ognjena ptica (Stravinski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2000: Mařenka (Škerjanc) – TV Slovenija
  • 2001: Istrijanka (Pahor – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana – na Dunaju, Avstrija
  • 2002: Možiček (J. Ipavec) – Srednja baletna šola, Ljubljana – v Šentjurju
  • Anina četvorka (B. Ipavec) – Srednja baletna šola, Ljubljana – v Šentjurju
  • 2004: Kons (Lebič – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana na Prevaljah
  • Krinke (Lebič – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana na Prevaljah

Koreografije v dramskih in opernih predstavah:

  • 1954: Lažnik – (Goldoni-Žigon) – SNG Drama, Ljubljana
  • Princeska in pastirček (Golia-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • Soročinski sejem (Musorgski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Gospa Biserna reka (Hsiung-Ukmar) – Drama HNK Zagreb
  • 1955: Svatba krvi (Lorca-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • Jurček (Golia-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Tri sestre (Čehov-ljudska) – SNG Drama, Ljubljana
  • Norica iz Chaillota (Giraudoux) – SNG Drama, Ljubljana
  • Lažnik (Goldoni-Žigon) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • Mož, žena in smrt (Roussin) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Pohujšanje v dolini šentflorjanski (Cankar) – SNG Drama, Ljubljana
  • Henrik IV. − 2. del (Shakespeare-Žigon) – SNG Drama, Ljubljana
  • Janko in Metka (Moder) – SNG Drama, Ljubljana
  • Odstranite norca (Priestley-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1958: Šestero mušketirjev (Mihalkov) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1959: Škrjanček (Anouilh-Vodopivec) – SNG Drama, Maribor
  • 1959: Faust (Goethe-Ukmar) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Steklena kletka (Priestley) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Yerma (Lorca-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1960: Pajčolan iz mesečine (Bor) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Galileo Galilei (Brecht-Vodopivec) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Pesem hoče biti luč (Lorca) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Dva gospoda iz Verone (Shakespeare) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Zrelostni izpit (Lacour) – Mestno gledališče Ljubljansko
  • 1961: Kri v plamenih (socialne pesmi-Jež) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Iz take smo snovi kot sanje (Shakespeare-Vodopivec) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1962: Zlati petelin (Rimski-Korsakov) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Jánošik (Cikker) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Mrtvo pismo (Pinget-Božič) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Irkutska zgodba (Arbuzov) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1963: Če denar pade na skalo (Tupan-B. Adamič) – SNG Drama, Ljubljana
  • Gioconda (Ponchielli) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Zdraha na trgu (Wolf-Ferrari) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Smeh ni greh (poljska satira-Božič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Kar hočete (Shakespeare-Lebič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Hura soncu in dežju (Delft-Lesjak) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Strast pod bresti (O’Neill) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1964: Srečni zmaji (Remec-Lebič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Razkolnikov (Sutermeister) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Saloma (R. Strauss) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1965: Inventura 65 (Mikeln-Božič) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Traviata (Verdi) – SNG Maribor
  • Prodana nevesta (Smetana) – SNG Maribor
  • 1966: Pepelka (Popović) Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • Čarodejka (Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Don Kihot (Massenet) – SNG Maribor
  • Zaroka v samostanu (Prokofjev) – SNG Maribor
  • Thais (Massenet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Ta sveti dan veseli dan (Drabosnjak-Vodopivec) – Slovensko stalno gledališče, Trst
  • 1967: Lepa čevljarka Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Gorenjski slavček (Foerster) – SNG Maribor
  • Soročinski sejem (Musorgski) – SNG Maribor
  • Gorenjski slavček (Foerster) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Sneguljčica (Golia-Žigon) – SNG Drama Ljubljana
  • 1968: André Chenier (Giordano) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Svet na mesecu (Haydn) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1969: Hoffmanove pripovedke (Offenbach) – SNG Maribor
  • Ocean (Švara) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Carmen (Bizet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Pikova dama (Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Trubadur (Verdi) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Figarova svatba (Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Hovanščina (Musorgski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Jurček (Golia-Vodopivec) – SNG Drama Ljubljana
  • Prodana nevesta (Smetana) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1972: Prodana nevesta (Smetana) – SNG Maribor
  • 1973: Domača naloga na potepu (Žmavc) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1974: Hodl de Bodl (Honeywood) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • Carmen (Bizet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1975: Igra o zmaju (Kislinger) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1976: Der Frieden (Aristofan-Koder) – Celovec, Avstrija
  • Otroci imajo besedo ali Victor (Vitrac-Koder) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Maks žvižgač (Krüger&Volker) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1977: Povabilo v grad (Anouilh-Božič) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Carmen (Bizet) – SNG Maribor
  • 1978: Hodl de Bodl (Honeywood) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1979: Pasje srce (Bulgakov-Koder) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1985: Igra o zmaju (Kislinger-Koder) – Drama SNG Maribor
  • 1987: Evgenij Onjegin (Čajkovski) – SNG Maribor
  • 1999: Janko in Metka (Humperdinck) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Madame Butterfly (Puccini) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2000: Rusalka (Dvořak) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2001: Don Giovanni (Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2004: Madama Butterfly (Puccini) – SNG Opera in balet Ljubljana

Krajše koreografije za baletno šolo, proslave in prireditve

  • 1952: Valse (Čajkovski) Dom sindikatov, Ljubljana
  • Poskočnica iz opere Morana (Gotovac) Dom sindikatov, Ljubljana
  • 1953: Kobold (Grieg) Dom vojnomedicinske akademije, Beograd
  • 1954: Ukrajinski ples Dom vojnomedicinske akademije, Beograd
  • 1957: Galop (Offenbach) Aranžerji, Lj in Narodna banka, Ljubljana
  • Aranžer na Havajih (Čajkovski) Aranžerji, Ljubljana
  • Dva kavalirja v tropih (Meyerbeeer) Aranžerji, Ljubljana
  • Grand pas de deux (Perl) Narodna banka, Ljubljana
  • Dva vagabunda (Meyerbeeer) Narodna banka, Ljubljana
  • Orientalka in Margie (Čajkovski) Iskra, Kranj
  • Dva klovna in ona (Meyerbeer) Iskra, Kranj
  • 1961: Hudič in polhi polharski večer, Grosuplje
  • 1962: Ples s sabljami (Hačaturjan) novo leto, Prešernov trg, Ljubljana
  • 1963: Tri klasične etude SBŠ, Ljubljana
  • Mazurka SBŠ, Ljubljana
  • Czardasz SBŠ, Ljubljana
  • Španski ples SBŠ, Ljubljana
  • Ukrajinski ples SBŠ, Ljubljana
  • 1965: Drsalca-akrobata novo leto, Maribor
  • Klovni in finale novo leto, Mariborb
  • 1967: Pas de quatre dragih kamnov iz baleta Trnuljčica (Čajkovski) SBŠ, Ljubljana
  • Karakterna etuda (Adam) SBŠ, Ljubljana
  • 1970: Klasična etuda SBŠ, Ljubljana
  • Slovesni balet odprtje svetovnega prvenstva v gimnastiki, Ljubljana
  • 1991: Hrestač – plesrestač – HHre snežink (Čajkovski) SBŠ, Ljubljana.
  • 1992: Starinski plesi (francoska dvorna glasba) z Ramovš Consort, Spittal, Avstrija
  • 1994: Ples lotosov (kitajski ljudski ples) plesna skupina Harlekin, Celje
  • 1997: Minuetto (Buterne) Akademija za glasbo, Ljubljana
  • Duet (Zamfir) 4. Slovenski festival znanosti v Cankarjevem domu, Ljubljana
  • Duet (brez glasbe) INFOS ’97 v Kavarni hotela Slon, Ljubljana
  • 1998: Pavana AG, Ljubljana
  • Rigaudon AG, Ljubljana
  • 1999: Baletna slika (Glazunov) umetniški večer Vuke Kumar Hiti, Koper
  • 2000: Anina četvorka (B. Ipavec – krstna izvedba) komorni zdravniški koncert v cerkvi sv. Florijana, Lj
  • 2001: Furlana iz opere Gioconda (Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • Pas de cinq, uvertura iz opere Gioconda (Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • Ples ur (Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • 2001: Božična pastorala (Avgust Ipavec) Zagorje
  • 2002: Možiček (B. Ipavec skrajšano) zdravniški komorni koncert v cerkvi sv. Florijana, Ljubljana
  • 2003: Missa Populorum (Avgust Ipavec) Čedad-Cividale, Italija
  • 2005: Urška in povodni mož (Ravel) Prešernova proslava Blaž Potočnikove čitalnice, Ljubljana
  • 2009: Samsonov prizor Škofjeloški pasijon, Škofja Loka (ponovno 2015)
  • 2016: Barve zelenega smaragda (Avgust Ipavec) Sveta Gora nad Novo Gorico (in režija)

Krajše koreografije za filme in televizijo

  • 1962: Balončkar Mali vrtiljak – TV Slovenija
  • Lovec v gozdu Mali vrtiljak – TV Slovenija
  • Klavir in violine Mali vrtiljak – TV Slovenija
  • Orso bruno angleški film Lov na proklete, Bled
  • 1963: Od ljudskega plesa do baroka (različni skladatelji) – TV Slovenija
  • 1964: Na konicah prstov (baletni film)
  • Vizija (baletni film)
  • 1965: Sunday Kind of Love (Belle, Leonard, Rhodes, Prima) – TV Slovenija
  • Trepak iz opere Sneguročka (Rimski-Korsakov) – TV Slovenija
  • 1967: Ples v sanjah slovenski film Na papirnatih avionih
  • 1994: Figarova arija filmski portret Roberta Primožiča – TV Slovenija
  • 2000: Plesni prizori v nadaljevanki dr. France Prešeren – TV Slovenija

Operne in operetne režije

  • 1975: Ero z onega sveta (Gotovac) – SNG Maribor
  • 1977: Vaške pevke (Fioravanti) – SNG Maribor
  • 1978: Carmen (Bizet) – SNG Maribor
  • 1979: Tosca (Puccini) – SNG Maribor
  • Carmen (Bizet) – HNK Split, Hrvaška
  • Istrska svatba (Smareglia) Pula in HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • Srečkova pesem (Offenbach) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1980: Trubadur (Verdi) – SNG Maribor
  • 1981: Analfabet (Lhotka-Kalinski) Stara Zagora in Blagoevgrad, Bolgarija
  • 1984: Traviata (Verdi) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Gorenjski slavček (Foerster) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1985: Partizanka Ana (Simoniti) – SNG Maribor
  • 1986: Ugrabitev iz seraja (Mozart) – SNG Maribor
  • Kralj Lear (krstna izvedba) – SNG Maribor
  • 1992: Lažna vrtnarica (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1994: Le cinesi (Gluck) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1995: Medij (Menotti) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • Konzul (Menotti) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1999: Medij (Menotti) – SNG Maribor
  • Nesmrtni Kaščej (Rimski-Korsakov) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2002: Rita (Donizetti) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2003: Čudež v Kropi (Offenbach: La leçon de chant éléctromagnétic) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2004: Bastien in Bastienne (Mozart) – Srednja glasbena šola Ljubljana
  • 2004: Veliki dan Jožeta Dobrnika (Streul) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • Fantom v Händlovi hiši (Händel, Streul) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2006: Bastien in Bastienne (Mozart) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • Gledališki direktor (Mozart) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2007: Pierrot in Pierrette (Svete – krstna izvedba) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • Melodije srca (Gregorc) Zavod za kulturo, šport in turizem, Žalec
  • 2008: Skopuh (Paškevič) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2009: Poslednja straža (Savin) Zavod za kulturo, šport in turizem, Žalec
  • Gledališki direktor (Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Ženitna pogodba (Rossini) – SNG Opera in balet Ljubljana

Režije opernih odlomkov

  • 1997: Figarova svatba – l. dejanje (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1998: Evgenij Onjegin – pisemski prizor in duet iz 4. dejanja (Čajkovski) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • Čarobna piščal – duet Papagene in Papagena ter Zoroastrova arija (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1999: Figarova svatba – 2. dejanje (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2000: Traviata – arije in dueti Violete in Alfreda (Verdi) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2001: La Bohème – 1. dejanje (Puccini) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • Janko in Metka – duet iz 1.dejanja (Humperdinck) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2007 Matiček se ženi – finale (Novak) – Srednja glasbena šola, Ljubljana

Režije francoskih dramskih predstav na Gimnaziji Poljane

  • 1996: Le bal des voleurs (Anouilh)
  • 1997: Au theatre comme au theatre (Servais)
  • Dom Juan – 2. dejanje (Molière)
  • On ne badine pas avec l’amour – 3. dejanje (Musset)
  • Colombe – 4. dejanje (Anouilh
  • 1998: Les precieux (Labiche)
  • Le major Cravachon (Labiche)
  • Permettez, Madame!… (Labiche)
  • 1999: La cité sans sommeil (Tardieu)
  • La jeune fille et le haut-parleur (Tardieu)
  • 2000: L’amour médecin (Molière)
  • 2001 La lycéenne (Feydeau)
  • 2002: Les Mariés de la Tour Eiffel (Cocteau)
  • 2003: Le bal des voleurs (Anouilh)
  • 2004: La grammaire est une chanson douce (Orsenna)

Nekaj kritik koreografskih in režiserskih del:

“ … V koreografskem oblikovanju Rondoja o zlatem teletu je Henrik Neubauer doumel eno najvažnejših resnic umetniškega ustvarjanja, namreč, da je najmočnejši jezik umetnosti jezik nasprotij, zato je nanje naslovil svoj koncept. Tako polne kompozicijske zavesti nasprotij nismo srečali še pri nobenemu koreografu pri nas.”
(Naši razgledi, Ljubljana, 1957)

“… Glavna zasluga za pomembnost predstave Čajne punčke pa gre brez dvoma dr. Neubauerju, ki je koreografiral osupljivo preprosto in sveže.”
(Slovenski poročevalec, 1959)

“ … Koreografsko se Beneški zamorec veže na najbolj zdravo plesno tradicijo, ki je zanjo značilna nekoliko elegična razpoloženjska nota. Neubauerja zaznamuje predvsem aksiomno čist odnos plesa do glasbe in nezmotljiv instinkt za arhitektoniko prostora in izpovednost in superiomi odnos do plesne tehnike, ki se ji koreograf ne predaja pod pritiskom manjvrednostnih kompleksov, ampak jo podreja zavestni izgradnji plesnega izraza in plesnega karakterjev.”
(Delo, Ljubljana, 1961)

“… Koreografija Iluzij ni preprosta. Njegova koreografska postavitev je stroga, plemenito čista in brez okraskov, stilno usklajena in samonikla.”
(Delo, Ljubljana, 1962)

“… Viharen uspeh ljubljanskega baleta. Zelo posrečena in živa koreografija Ognjene ptice, polna
invencije in poezije.”
(Gazzetta Nuova di Reggio, 1964)

“ … Za lep uspeh predstave gre levji delež nedvomno dr. Neubauerju, ki je storil več kot svojo dolžnost. Ob predstavi baleta Vrag na vasi se nam nehote porodi vprašanje ali so naši zares pičli, operni sestavi vedno dovolj smotmo uporabljeni, da bi dosegli v sedanjih razmerah čim boljši uspeh. Ob prijetnem presenečenju, ki nam ga je pripravil baletni ansambel, bi skoraj upal trditi nasprotno.”
(Večer, Maribor, 1966)

“ … V oblikovanju baleta Romeo in Julija je koreograf Neubauer strnil vse svoje desetletne napore in postavil na oder zrelo stvaritev, ki je arhitektonsko utemeljena, dinamično razvita in uravnana v valovanje ansambla, eksplozije bojev in mečevanja, privzdignjeno simfoničnost svečanosti in tišino grobnice, pripovedno je čista in jasna v porazdelitvi karakterjev drame, izpovedno je doživeta in resnična. Čutimo, da se nam predstavlja kot dorasla profesionalna družina, ki ta čas zmore velike stvari.”
(Delo, Ljubljana, 1968)

“ … Spretna režija Pikove dame se je opirala na odlično pripravljen izbor in na baletni ansambel, ki ga lahko uvrstimo na najvišjo raven in ki je predstavljal v koreografiji Neubauerja predstavo zase.”
(II Piccolo, 1970)

“ … Henrik Neubauer je ustvaril za predstavo Spartaka interesantno koreografijo. Z uspehom je
poskusil simbiozo klaslčneqa plesa s sodobnimi plesnimi oblikami, ki jih je spretno povezal s
folklornimi elementi. V celoti uspela predstava, ki jo lahko smatramo kot dober omen za baletni bienale v Križankah.”
(Kärntner Tageszeitung, 1972)

“ … Neubauer se je z zadnjo premiero Hamleta kot koreograf in režiser povzpel višje kot doslej.
Izjemnost novega baleta je tudi v tem, da se je koreograf izognil vsem sestavinam klasičnega baleta v najožjem pomenu besede, ki današnjega gledalca velikokrat motijo in istočasno pokazal obsežnost koreografskega slovarja.”
(Delo, Ljubljana, 1975)

“ … Tokrat lahko mirno napišem, da je prav režiserjev delež osnovno gibalo mariborske uprizoritve. Odrsko scenski izraz je bil realističen, živ, navdahnjen z ljudsko neposrednostjo, pri čemer smo doživeli duhovito izpeljano stilizirano ljudsko pripovedko o Eru z onega sveta, jasno vodeno v posameznih vlogah, ob izredno uglajenih ansambelskih scenah.”
(Delo, Ljubljana, 1975)

“ … Doživeli smo torej, vsaj tako mislim, prvič nekaj takšnega kot koreografirano režijo, kot možno pa pri nas še ne dovolj raziskano sodobno odrsko namero. Za klasično opero kot je Trubadur, pa je ta novejši pristop še bolj nenavaden. Izredno navdušenje polnega gledališča, ki se kar ni hotelo poleči, je bilo dokaz, da si predstava Trubadurja išče nadaljevanja tudi v prihodnji sezoni.”
(Večer, Maribor, 1977)

“ … Oživljena operna šola je Offenbachovo Srečkovo pesem izpeljala prisrčno, živo, tudi pevsko
mikavno; mladi so tako rekoč z obema rokama zagrabili za priložnost pevskega in igralskega nastopa, pri čemer jim je izdatno stala ob strani tudi spretnost in duhovitost režiserja Henrika Neubauerja.”
(Delo, Ljubljana, 1979)

“ … Koreografija Bolera Neubauerja pa pomeni s to baletno postavitvijo nedvomno vrh v naših scensko plesnih razčlenitvah.”
(Večer, Maribor, 1986)

“ … Premiera Ugrabitve iz Seraja v mariborski Operi bo ostala zapisana med repertoarnimi odličji sezon in dela mariborske operne hiše … Režisersko postavljanje in odrske akcije s komičnim in slikovitim tapeciranjem dogajanja pa je bilo z Neubauerjem tisti vzvod, ki ni nikjer popuščal. Predstava, ki si jo je vredno ogledati.”
(Večer, Maribor, 1986)

“… V SNG Maribor so pretekli petek uprizorili zadnjo letošnjo premiero in svetovno praizvedbo
glasbeno gledališkega dela Kralj Lear slovenskega skladatelja D. Božiča. Režiser Neubauer je vodil predstavo uglajeno ob seveda nekaterih že utečenih sposobnostih predvsem obeh dramskih igralcev.”
(Večer, Maribor, 1986)

“ … Neubauerjev Peer Gynt je narativni balet s preciznim risanjem posameznih verzov iz dramske pesnitve Henrika Ibsena na baletni oder. Pripovednost koreografije je najzgovornejša vplesih Peera z ženskami različnih karakterjev.”
(Delo, Ljubljana, 1988)

“ … Koreografija in režija Neubauerja, ki je vložil mnogo truda v tehnično dodelanost ansambla, kar ni enostavno za ansambel v nastajanju, se je razigrala v dramaturško najrazkošnejšem in najbolj vsebinsko poudarjenem tretjem dejanju Vesele vdove.”
(Novi list, Rijeka, 1988)

“ … Henrik Neubauer je v Lažnih vrtnaricah skrbel za odrski gib, za hojo, ki je bila graciozno baročna, za iznajdljivost nastopajočih, za sproščenost in tudi za soglasje med odrskim dogajanjem in glasbenim vodstvom … Zaradi sproščenih nastopov, zaradi prikazanega pevskega znanja in tudi zaradi odrske iznajdljivosti, lahko praktično pevsko delo – uprizoritev operne predstave ocenim kot zelo dobro in spodbudno. “
(Delo, Ljubljana, 1992)

“ … S težavo bi našli primernejšo komorno opero za diplomsko predstavo študentov pevskega oddelka ljubljanske Akademije za glasbo, kot je enodejanka Kitajke Wilibalda Glucka. Sinočnja predstava v ljubljanski Operi je pokazala, da delo zahteva gibčno petje, dejanje uglajeno gibanje, snov bogat dekor, glasba pa tenkočutno orkestrsko spremljavo. Vajeti igre so bile v rokah režiserja in koreografa Henrika Neubauerja. Vse štiri pevce Edito Garčevic, Marjetko Podgoršek, Ireno Svoljšak in Marjana Trčka – je v ljubezenskem štirikotniku predstavil z obilo življenjskosti in šarma. Samo želimo si lahko še več takih diplomskih produkcij.”
(Radio Slovenija, 1992)

“ … Koreografske – pedagoške sposobnosti Neubauerja so zablestele v njegovi odrski postavitvi
glasbene pravljice Peter in volk na glasbo Prokofjeva. To je vzoren primer seznanja otrok z glasbo, inštrumenti in pomenom plesnih gibov. Delo bi bilo vredno pokazati večjemu številu doraščajoče mladine.”
(Delo, Ljubljana, 1993)

“ … Opere, kakršna je Konzul ni mogoče režirati drugače kot konvencionalno, to pa je korektno opravil Henrik Neubauer.”
(Radio Slovenija, 1995)

“ … Reški balet je uprizoritev Šeherezade zaupal Henriku Neubauelju, ki je pripravil tudi libreto baletne predstave. Svojo vizijo Šeherezade je podredil sposobnostim ansambla, pri čemer je očitno, da ga je navdušila Diana Zdešar. Prav zato je vloga Parisade glavno ogrodje predstave, Šeherezada pa se kot simbol nedolžnosti in čiste ljubezni pojavi samo na začetku in koncu baleta. Da bi vsaj do neke mere ostal zvest naslovu, je koreograf in režiser v predstavo kompromisno vpeljal še nevidnega duha Džinija, ki je vez s Šeherezadinimi zgodbami, hkrati pa tudi povezava med realnostjo in spomini Šahriarja, ki so pravzaprav vsebina Neubauerjeve Šeherezade.”
(Delo, Ljubljana, 1996)

“ … Slovensko komorno gledališče je edino, ki mladim pevcem še omogoča javno nastopanje … Gledališki direktor v prevodu dr. Neubauelja je duhovita satira gledaliških prilik tistega časa. Glasba je duhovita, odrske besede spretno postavljene, pevsko primadonska spora in skakanje v lase pa markantna elementa dela.”
(Večer, Maribor, 2006)

“ … Mestni muzej Ljubljana se že nekaj časa ponaša s prenovljeno podobo Turjaške palače, ki je zdaj še veliko bolj prijetno okolje, primerno za različne kulturno – umetniške prireditve. Med skrivnostnimi zidovi muzeja pa se je za nekaj časa naselil tudi zapeljivi operni fantom … Čeprav komorne operne predstave v slovenskem prostoru niso novost, so vsekakor prej izjema kot pravilo. Fantoma v Händlovi hiši so tako v nadvse prijetnem okolju izvedli člani Slovenskega komornega glasbenega gledališča … Da so tovrstne predstave lahko prava glasbena osvežitev in izjemno doživetje, pa se lahko prepričate tudi na kateri od ponovitev.”
(Mag, Ljubljana, 2004)

“ … Kratko, toda zapleteno, skoraj detektivsko vsebino Fantoma v Händlovi hiši smo podoživeli v vseh opernih elementih, četudi je res šlo za pravo komorno glasbeno gledališče. Še več, poleg omenjenega društva Slovenskega komornega glasbenega gledališča, se pri nas nihče tako načrtno ne ukvarja s tovrstno produkcijo, ki jo je v svetovni glasbeno gledališki literaturi na pretek, nekaj pa bi se je našlo tudi pri nas.”
(Radio Slovenija, 2004)

“ … Po obsežnih in z visokimi umetniškimi dosežki doživetih svetovnih glasbenih dnevih, s katerimi se je začel tudi kulturni val predstav nove sezone, je za prijetno presenečenje poskrbelo Slovensko komorno glasbeno gledališče s sproščujočo enodejanko “Čudež v Kropi” Jacquessa Offenbacha … Igralsko zasedbo so dopolnili še Irena Svoljšak kot Anžetova baba ter Drago Grabnar in Henrik Neubauer kot Kroparja. Prevod Offenbachove “La leçon de chant electromagnetique” je pravzprav odlična predelava libreta Ernsta Bourgeta, v kateri je Jože Humer zgodbo aktualiziral in jo približal slovenskemu gledalcu … Statičnosti dogajanja v prostoru in času, ko je v ospredju živahen in humorja poln dialog, odgovarja minimalistična scena, poudarjena z režisersko idejo Henrika Neubauerja, ki izniči distanco med igralsko skupinico in občinstvom: ne samo, da večji del zasedbe odigra svojo vlogo kar iz avditorija; tudi glavni igralec (Anže) se pojavi med gledalci, svoj prihod na oder pa uprizori z drenjanjem skozi vrste. Da bi se gledalec poistovetil z nastopajočimi, poskrbi še odsotnost kostumografa, ki naredi igro zelo vsakdanjo, spontanost in neobremenjenost nastopa vseh petih akterjev pa daje realistični videz predstave. “
(Špela Tršinar)

Prevodi

Knjižni prevod

  • 1984 Millie J. Ragosta: Hiša na Curtinovi ulici

Prevodi opernih besedil

  • 1986: W. A. Mozart: Ugrabitev iz seraja (govorjeni del)
  • 1987: J. Strauss, ml.: Netopir (govorjeni del)
  • 2002: G. Donizetti: Rita (govorjeni del)
  • 2004: E. Streul: Fantom v Händlovi hiši
  • 2006: W. A. Mozart: Gledališki direktor
  • 2008: V. Paškevič: Skopuh
  • 2009: G. Rossini: Ženitna pogodba (priredba in dopolnitev)

Izdana knjižna dela in publicistika

Dr. Neubauer je pionir raziskovanja plesne preteklosti na Slovenskem in po njegovi zaslugi smo Slovenci prvič dobili celovit pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti pri nas. Prav tako je tvorec prvih teoretičnih del s področja plesa, giba in obnašanja v našem prostoru, ter strokovni sodelavec pri različnih enciklopedijah in leksikonih. Njegove knjige in učbeniki predstavljajo edino izvirno slovensko literaturo iz navedenih področij. Z raziskovanjem preteklosti se ukvarja že od zgodnjih šestdesetih let, njegova tovrstna dejavnost pa sega tudi na področje opere, splošne gledališke zgodovine in zgodovine glasbeno-gledališkega šolstva.
Tudi publicistična dejavnost dr. Neubauerja je izredno razvejana in obsežna. Njegovi
prispevki s področja plesne in operne umetnosti (o glasbeno-gledaliških delih, o osebnostih opere in baleta, o opernih in baletnih predstavah ter gostovanjih, glasbeno-gledališke kritike), ki jih je napisal prek 500, tvorijo edinstveno kroniko glasbeno-gledališkega življenja pri nas in so pomemben prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine.

Knjige in knjižice

  • 1958: Kronične bolezni kot vzrok smrti in nezmožnosti za delo v Sloveniji (študija mortalitetne in morbiditetne statistike)
  • 1960: Priročnik za vaje iz higiene
  • 1992: Glasbenogledališka dela slovenskih skladateljev (opere, operete, baleti)
  • 1993: Slovenian Theatre (v angleščini s sodelavci)
  • 1994: Slovenian Theatre – Théâtre slovène (v angleščini in francoščini s sodelavci)
  • 1997: Gib skozi stoletja (obnašanje, gibanje in odnosi med ljudmi od 15. do 19. stoletja)
  • 1998: Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I (od 17. stoletja do leta 1946)
  • Klasični balet I (metodološki učbenik za prvo leto pouka)
  • Ples skozi stoletja (starinski plesi – mejniki v razvoju plesne umetnosti)
  • 1999: 80 let slovenskega baleta (1918/19–1998/99)
  • Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji II (od leta 1946 do 1999)
  • Baletni besednjak (leksikon baletnega strokovnega izrazja)
  • 2000: Klasični balet II (metodološki učbenik za drugo leto pouka)
  • Vodnik po baletih slovenskih skladateljev
  • Vodnik po operah slovenskih skladateljev
  • 2001: Plesne dejavnosti (ples, ljudski plesi, starinski in družabni plesi) – učni načrt za izbirni predmet v programu osnovnošolskega izobraževanja
  • 2002: Razmišljanja o prihodnosti operne umetnosti v Sloveniji s pogledom v prihodnost in sedanjost
  • Razmišljanja o gledališki kritiki
  • 2003: Kocka sreče – pesmi jutranjice
  • Svetleča krila – pesmi jutranjice
  • Svet odrske igre (osnove gledališke igralske tehnike)
  • Razmišljanja o položaju baletne umetnosti v svetu in pri nas
  • 2004: Slovenska literarna dela na glasbenogledališkem odru
  • 2005: Karakterni plesi – plesi evropskih narodov na gledališkem odru
  • 2006: Umetnost koreografije
  • Od Možička do Arhitekture tišine (1926–2006)
  • 2008: Obrazi slovenskega baleta
  • Opereta v Sloveniji (zgodovinski pregled)
  • 2010: Spomini s potovanj – srečanja z umetniki, deželami in njihovo kulturo
  • Spretnost odrskega mečevanja (odrski borbeni prizori)
  • 2011: Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama – Balet
  • 2012: Obračun – moje delo in življenje
  • Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno 1941 – 1945
  • 2014: Petnajst let Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
  • Davorin Jenko in njegova glasba za gledališče
  • 2017: Slovenske opere
  • 2018: Slovenski baleti
  • 2020: Svetovna zgodovina plesa

Prispevki v drugih knjižnih izdajah

  • 1955: Osnovi kinetografije i njena primjena u folkloristici; v: Rad kongresa folklorista Jugoslavije na Bjelašnici
  • 1958: Kinetografija in njeni znaki; v: Slovenski ljudski plesi Primorske
  • 1963: Slavko Osterc in slovenski balet; v: Slavko Osterc, spominski zbornik
  • 1967: Kronika razvoja baletne umetnosti v Ljubljani; v: Gledališki list Opere in baleta Ljubljana
  • 1970: Kronika baletne šole v Ljubljani (z Lidijo Wisiak); v: 20 let Srednje baletne šole v  Ljubljani
  • Kratek kronološki pregled razvoja slovenskega baleta; v: Petdeset let slovenskega baleta
  • 1978: The Art of Ballet in Yugoslavia; v: 11. BCG Fiziološkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani
  • Yugoslav Folk Dances; v: 11. BCG Fiziološkega inštituta medicinske fakultete v
    Ljubljani
  • 1983: Jelena Dmitrijevna Poljakova; v: Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega  muzeja št. 40
  • 1985: Novitete v repertoarju ljubljanske Opere po osvoboditvi; v: Zbornik referatov simpozija o sodobni slovenski operni ustvarjalnosti
  • 1992: O baletu ob stoletnici zgradbe deželnega gledališča v Ljubljani; v: 100 let operne hiše v Ljubljani
  • 1993: Slovenia – High Artistic Quality Inspite of Political Changes; v: The World of Theatre
  • 1990-1992: Unter erschwerten Bedingungen (Die Tanzszene in den Staaten des ehemaligen Jugoslawiens); v: Ballett International št. 4
  • Traditions of Vocal Training in Slovenia and the Present Situation; v: Slovenian
    Theatre, Ljubljana
  • 1995: Miroslav Belović na međunarodnom ljubljanskom festivalu; v: Miroslav Belović – zbornik
  • Theatre in Slovenia; v: World Theatre Directory
  • Dance Theatre in Slovenia; v: World Encyclopedia of Contemporary Theatre
  • Music Theatre in Slovenia; v: World Encyclopedia of Contemporary Theatre
  • Carlotta Grisi – prva Giselle; v: Gledališki list Opere in baleta Ljubljana
  • 1998: Dance Research and Publication in Yugoslavia; v: International Encyclopedia of Dance
  • 2000: Petdesetletnica ustanovitve Baletne šole v Ljubljani; v: Zbornik Srednje glasbene in baletne šole
  • Slovenia – More Productions, Bigger Audiences; v: The World of Theatre 2000 Edition
  • 2002: Ljubljanski balet od začetkov do danes; v: 110 let ljubljanske Opere
  • 2003: Slovenia; v: The World of Theatre 2003 Edition
  • 2009: Razvoj baleta v Mariboru od prvih začetkov do danes; v: Devetdeset let Slovenskega  narodnega gledališča v Mariboru
  • 2010: The Creation of International Dance Day; v: Celebration of International Dance Day
  • Balet; v: Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama/Slovenski umetniki na hrvaških odrih

Sodelovanje pri leksikonih, slovarjih in enciklopedijah

  • 1966: Vsë o balete – Izdateljstvo Muzika Moskva Leningrad
  • 1972: Slovenski gledališki leksikon – Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 1972
  • 1974–1977: Ballett – Friedrich Verlag Velber bei Hannover
  • 1981: Gledališki besednjak – Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega,1981
  • 1981: Balet – Sovetskaja enciklopedija Moskva
  • 1982: The Concise Oxford Dictionary of Ballet-Second Edition – Oxford University Press London
  • 1982–1991 in 2001→: Slovenski biografski leksikon – Slovenska akademija znanosti in umetnosti
  • 1983 →: Terminološki slovar – Slovenska akademija znanosti in umetnosti 
  • 1984: Leksikon jugoslovanske muzike – Jugoslovenski leksikografski zavod Zagreb
  • 1985, 1991: Slovar slovenskega knjižnega jezika IV, V – Slovenska akademija znanosti in umetnosti Ljubljana
  • 1987–2002: Slovenska enciklopedija – Mladinska knjiga Ljubljana
  • 1997–1998: Veliki splošni leksikon – DZS Ljubljana
  • 1994: The World Encyclopedia of Contemporary Theatre – Routledge London and New York
  • 1998: International Encyclopedia of Dance – Oxford University Press New York Oxford
  • 2005–2006: Veliki angleško-slovenski slovar Oxford – DZS Ljubljana
  • 2011: Slovenika – Mladinska knjiga Ljubljana

Nekaj razmišljanj o knjižnih delih dr. Henrika Neubauerja:

“ … Obsežna knjiga Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji 1. ki je izšla pri založbi Forma 7, je prvi poskus zaokroženega pregleda razvoja baleta pri nas. Knjiga je rezultat štiridesetletnega dela dr. Henrika Neubauerja, izrednega profesorja za ples in operno igro na akademiji za glasbo ter med drugim tudi častnega doktorja Univerze plesa v Parizu … Avtor spremlja obdobja posameznih baletnih mojstrov, razčlenjuje sestavo ansamblov, posreduje podatke o pomembnejših plesalcih in plesalkah ter opisuje postavitve samostojnih baletov in gledaliških predstav, pri katerih so sodelovali baletni ansambli. Dodani so še kritični zapisi iz dnevnega in periodičnega tiska … “
(Delo, Ljubljana, 1997)

“ … Včeraj se je na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru mudil dr. Henrik Neubauer, izredni profesor za ples in operno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo ter mednarodno priznani raziskovalec in strokovnjak na področju opere in baleta … čeprav knjiga zadovoljuje strokovne kriterije, je dr. Neubauer prepričan, da je napisana dovolj zanimivo, da ni namenjena le baletnim plesalkam in plesalcem, temveč bo zanimiva tudi širšemu krogu bralcev, ki jih zanima tovrstna gledališka ustvaJjalnost in poustvarjalnost. Po mnenju recenzenta knjige Bojana Kavčiča pa gre za prvi poskus zaokroženega in natančnega pregleda razvoja baleta pri nas.”
(Večer, Maribor, 1997)

“ … Mnogi se večkrat sprašujemo, kako so živeli ljudje nekoč, kaj so delali, kakšni so bili. Zanima nas, kako so bili oblečeni, kako so se obnašali, in, ne nazadnje, kako so se gibali …. Odgovore na vsa ta vprašanja nam bo dala nova knjiga, ki obravnava obnašanje in gibanje, ravnanje z oblačili in njihovimi dodatki od poznega srednjega veka do začetka našega stoletja. … Knjiga je razdeljena v štiri sklope in zajema obdobje od konca 15. vse do vključno 19. stoletja. Na začetku sem izpostavila “gledališčnike”, vendar bi knjigi storili veliko krivico, če na koncu ne bi dodala, da je pisana zelo poljudno, strokovno preprosto. Naravnost ponuja se ljudem, še posebno mladim, ki bi radi čim več izvedeli o naši preteklosti. Sem sodijo tudi obleka, načini lepega vedenja in obnašanja …. Vsebino bogatijo risbe in fotografije.”
(Dnevnik, Ljubljana, 1997)

“ … Sodobna naglica je pravila obnašanja hudo poenostavila, pogosto na škodo znosnejšega sobivanja ljudi. Družabni protokol v še tako imenitnih okoljih je danes le bleda senca številnih natančnih zapovedi, ki jih je bilo treba v družbi obvladati v stoletjih, ki se raztezajo od petnajstega pa tja do devetnajstega. Prav zato je drobna knjiga dr. Henrika Neubauerja Gib skozi stoletja (s podnaslovom obnašanje, gibanje in odnosi med ljudmi od 15. do 19. stoletja, izšlo pri Formi 7) veliko več kot le priročniško čtivo za igralce, kostumografe in koreografe ali študente teh smeri. Zanimivo je že samo listati med risbami obveznih priklonov, kretenj s klobukom, vodenja dame za rook ali pod roko, med krinolinami in njihovimi različicami, med spreminjajočo se modo, ki kaže, kako smo se po eni strani osvobajali in po drugi praznili. … Ker nima niti sto strani, ker njen format ni ne velik ne težak, nam knjiga dela družbo, ne da bi nas obremenjevala. Slog ni zahteven ali priročniški, je jedrnat in lahko razumljiv, brez odvečnosti; izvor tujk je zanimivo pojasnjen.”
(Vikend magazin, Delo, Ljubljana, 1997)

Pedagoška dejavnost

Pedagoška dejavnost dr. Henrika Neubauerja je neprecenljiva tako na plesnem kot na opernem področju. Redko se zgodi, da je vrhunski umetnik in hkrati vrhunski strokovnjak pripravljen posvetiti toliko časa in energije vzgoji mladega kadra za glasbeno gledališče, hkrati pa lahko pokaže tudi izvrstne rezultate pedagoškega dela.

Vabljen na predavanja na univerzah doma in v tujini:

  • 1965: The Departments of Music and Theatre Arts, Slosberg Recital Hall, Brandeis University, Boston, ZDA – »Balet in Yugoslavia«
  • 1965: Dance Department of U.C.L.A.(University of California), Los Angeles, ZDA – »Balet Ljubljana«
  • 1965: Dance Department, Dallas Theatre Center, University Dallas, ZDA – Pouk mojstrskega 1. razreda in predavanji »Dance in Yugoslavia« & »My travels in U.S.«
  • 1965: Illinois Music Committee, University of Illinois, Chicago – »Ballet in Yugoslavia« – 2x
  • 1994: Konservatoriurn der Stadt Wien, Dunaj, Avstrija – Dvodnevno predavanje o organizaciji baletnih tekmovanj
  • 2001: Hochschule für Schauspielkunst »Ernst Busch«, Berlin – Predavanja o plesu, gibanju, stilu in gestiki v različnih obdobjih v teku letnega semestra
  • 2001: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Oddelek za predšolsko vzgojo – Gostujoči profesor. »Pouk starinskih plesov v okviru predšolske vzgoje«
  • 2001: Oddelek za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru – »Razmišljanja o prihodnosti operne umetnosti v Sloveniji s pogledom na preteklost in sedanjost«.
  • 2001: Muzikološki inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani – Seminar »Starinski plesi«
  • 2005: Hochschule für Schauspielkunst »Ernst Busch«, Berlin – Predavanja o plesu, gibanju, stilu in gestiki v različnih obdobjih

Vabljen na predavanja drugod v tujini in doma:

  • 1955: Tečaj iz plesne pisave po Labanu – kinetografije – Kongres folklorista Jugoslavije – Bjelašnica
  • 1956: Tečaj Labanove pisave – Savez folklorista Jugoslavije – Ljubljana 6.-15.2.1956
  • 1962: 1. posvetovanje o problemih opernobaletnih gledališč v Jugoslaviji, Ljubljana – »Baletna problematika v Jugoslaviji«
  • 1965: Ballet Guild of Chicago, Chicago, ZDA – »Ballet in Yugoslavia«
  • 1976: Jugoslovanski center Köln, Nemčija- »Ballett in Jugoslawien« (v nemščini)
  • 1976: Gesellschaft für Musiktheater (v nemščini), 9. Tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – »Baletna video produkcija Televizije Ljubljana« – 2x
  • 1986: Savonlinna, Finska – seminar “Opera as a popular feast” Komiteja za glasbeno gledališče ITI- »Opera in the open air«
  • 1986: II. International Workshop of Music Theatre, München, Nemčija – Predstavitev glasbenogledališke predstave ‘Kralj Lear’ D. Božiča ob videoposnetkih (v angleščini)
  • 1988: International conference: Dance Scholarship Today, Essen, Nemčija – Yugoslav report
  • 1990: Drama SNG Ljubljana – Predstavitev novega glasbenogledališkega dela ‘Telmah’ D. Božiča
  • 1990: Jugoslovanska glasbena tribuna, Opatija – Promocija glasbenogledališkega dela ‘Telmah’ D. Božiča
  • 1994: ITI International Musiktheater Workshop München, Nemčija – »Kulturelle Situation der Ausländer und ethnischen Minoritäten in Slowenien«
  • 1995: Međunarodni kulturni centar Muzičke omladine Hrvatske u Grožnjanu – Tečaj povijesnih plesova
  • 1995: Gesellschaft für Musiktheater, 28. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev baletnih videov Televizije Ljubljana,
  • 1996 V. International Workshop of Music Theatre, München, Nemčija – Predstavitev opere ‘Krog s kredo’ S. Osterca (v angleščini)
  • 1996: Gesellschaft für Musiktheater, 29. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih baletnih videov
  • 1996: Gesellschaft für Musiktheater, jesenski spored 1996, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih opernih videov
  • 1997: Gesellschaft für Musiktheater, Dunaj, Avstrija – Otvoritev grafične razstave jedkanic akad. kiparja Janeza Pirnata s predstavitvijo umetnika in njegovega dela
  • 1997: Gesellschaft für Musiktheater, jesenski spored 1997, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih opernih videov
  • 1998: Gesellschaft für Musiktheater, 31. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – »0 slovenskem baletnem šolstvu« – 2x
  • 1999: Gesellschaft für Musiktheater, 32. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih baletnih videov
  • 2000: Gesellschaft für Musiktheater, 33. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – »O zgodovini slovenskega baleta« – 2x
  • 2000: 26. Mednarodni baletni seminar v Wolfseggu, Avstrija – Slavnostni govor ob otvoritvi
  • 2001: Gesellschaft für Musiktheater, Dunaj, Avstrija – Slavnostni govor ob otvoritvi razstave »80 let slovenskega baleta«
  • 2001: Les rencontres europeennes des artistes, Cabourg, Francija – »Rights of performers in Central and Eastern European countries«; »With the perspective of enlargement, how can the European Union help prornote performers’ rights in Central and Eastern European countries« – uradni govorec
  • 2002: Položaj baletne umetnosti v svetu in pri nas – Simpozij ob 50-letnici ustanovitve Slovenskega gledališkega muzeja »Vidiki slovenske gledališke zgodovine«

Dr. Neubauer je s svojim koreografskim in režiserskim delom brez dvoma nadgradil temelje, ki so jih postavili njegovi predhodniki; z Golovinom, Mlakarjem in Šparemblekom predstavlja štiri najvidnejše in najvplivnejše slovenske koreografe. S svojim strokovnim znanjem in poznavanjem zgodovine evropskega in svetovnega baleta je zvišal kakovost obeh nacionalnih slovenskih baletnih ansamblov in ju postavil ob bok tujim operno baletnim hišam, ki se ponašajo z daljšo tradicijo ustvarjanja. Da se slovenski balet še vedno nahaja na tej poziciji in da uživa spoštovanje v mednarodnih krogih, je brez dvoma posledica Neubauerjevega preteklega dela v slovenskem baletnem prostoru.
Njegove strokovne knjige in učbeniki so prva resno zastavljena teoretična dela na plesnem področju, s katerimi je zapolnil vrzel v tovrstni literaturi, brez katere ne bi mogli pričakovati nadaljnjega razvoja in rasti baletne umetnosti pri nas. Knjiga Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I in II, pa predstavlja izsledke prve tovrstne raziskave baleta v Sloveniji, ki je obenem edinstvena kronika glasbeno gledališkega življenja pri nas.

Mednarodni dan plesa 2024

29. april 2024

Mednarodni plesni komite, ki deluje pod okriljem Mednarodnega gledališkega inštituta ITI Unesco, je leta 1982 ustanovil Mednarodni dan plesa. Praznujemo ga 29. aprila, na rojstni dan Jeana-Georgesa Noverra (1727−1810), stvaritelja novodobnega baleta. Vsako leto na ta dan obkroži svet poslanica ene od znamenitih osebnosti s področja plesa. Namen praznovanja in vsakoletne poslanice je povezati vse zvrsti plesa, da bi častili to obliko umetnosti in vedno znova odkrivali njeno univerzalnost, da bi premagali vse politične, kulturne in etnične ovire ter povezali ljudi skozi mir in prijateljstvo v jeziku, ki mu pravimo PLES. 

Pri nas je leta 2009 Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) pričelo z objavljanjem slovenskih plesnih poslanic ob Mednarodnem dnevu plesa. Te slovenskemu plesnemu krogu in slovenski javnosti vsako leto sporoča eden od priznanih domačih baletnih in plesnih umetnikov. Prva, leta 2009, je bila zaupana koreografu, baletnemu plesalcu in Umetniškemu direktorju Baleta SNG Maribor Edwardu Clugu; druga, leta 2010 baletnemu plesalcu, koreografu, pedagogu in dobitniku strokovne nagrade Pia in Pino Mlakar 2010 za vseživljenjsko delo na področju baletne koreografije Vlastu Dedoviču; leta 2011 baletnemu plesalcu, koreografu, pedagogu, prejemniku strokovne nagrade Lydie Wisiakove 2011 za življenjsko delo na področju baletne umetnosti ter Prešernove nagrade za življenjsko delo 2018 Janezu Mejaču; leta 2012 baletnemu umetniku in častnemu predsedniku DBUS dr. Henriku Neubauerju; leta 2013 solistki baleta SNG Maribor in koreografinji Valentini Turcu; leta 2014 baletnemu plesalcu in prejemniku Prešernove nagrade za življenjsko delo 1996 Vojku Vidmarju, leta 2015 plesalcu, koreografu in prejemniku nagrade Prešernovega sklada 2015Gregorju Lušteku; leta 2016 baletni in plesni pedagoginji ter pobudnici Revij klasično-baletnih šol in društev RS Ani Vovk Pezdir;  leta 2017 baletnemu plesalcu, koreografu in predsedniku Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomažu Rodetu; leta 2018 baletni plesalki, pedagoginji in prejemnici strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo leta 2017 Ljiljani Keča, leta 2019 baletnemu plesalcu in umetniškemu vodji Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Petru Đorčevskemu, leta 2020 koreografu, plesalcu, režiserju, prejemniku Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2020 Milku Šparembleku in baletnemu plesalcu, prejemniku strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo leta 2019 in prejemniku Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 1996, Vojku Vidmarju, leta 2021 priznani baletni solistki Nini Noč, leta 2022 prejemniku Glazerjeve nagrade za življenjsko delo v letu 2021, priznanemu slovenskemu baletnemu solistu, Edvardu Dežmanu, leta 2023 slovenski baletni prvakinji, baletni pedagoginji in koreografinji ter prejemnici strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo, Neni Vrhovec, v letu 2024 pa poslanico sporoča slovenska baletna prvakinja in prvakinja Baleta SNG Maribor, Alenka Ribič.

Slovenska poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

Društvo baletnih umetnikov Slovenije, krovna organizacija s področja baletne umetnosti v Sloveniji

Slovenska plesna poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

ALENKA RIBIČ, slovenska baletna prvakinja, prvakinja Baleta SNG Maribor in baletna mojstrica.

Vsak plesalec ve, kaj je ples, kaj lahko s plesom izraža in kakšne vrste plesa poznamo. Vsak plesalec tudi ve, kakšni občutki se ob plesu porajajo. A čeprav vsak te občutke dojema na svoj način, sem prepričana, da vsi plešemo iz lastnega zadovoljstva in ljubezni do plesa.

Ko enkrat začneš plesati, te ples prevzame in ti ne pusti več dihati brez njega. Vsak plié je tvoja zgodba, vsaka pirueta je tvoje potovanje. Potovanje v baletu je v dobrem in slabem zaznamovalo tudi moje življenje. Po 8 letih baletne šole in 35 letih kot prvakinja baleta v mariborskem gledališču, kjer sem zadnja leta tudi baletna pedagoginja in asistentka, se zavedam, da je balet ne samo spremenil moje življenje, temveč ga je popolnoma prevzel.

Nikomur ne pusti, da ti vzame veselje do plesa, samo nadeni si svoj »tutu« in pleši naprej!

Zelo mi je všeč misel igralke Sandre Bullock:

»Pravilo je, da moraš malo odplesati zjutraj, preden zapustiš dom, ker ti to spremeni način, kako boš hodil po svetu.«

In ja, ples nam spremeni način življenja – ples je naše življenje.

Mednarodna poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

International Theatre Institute ITI
World Organization for the Performing Arts

Mednarodna plesna poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

MARIANELA NÚÑEZ, Argentina – mednarodno priznana baletna plesalka

Za pisanje zgodovine ni dovolj spomin. In zgodovina gledališča, tako kot zgodovina vsakega od nas, je tudi zgodovina drugih, zgodovina o tem, kako se je umetnost, kot je ples, selila in rasla na različnih zemljepisnih širinah.

Na stenah v poslopju Kraljevega baleta je obešena zakladnica fotografij, ki pripovedujejo o potovanju, zgodovina kliče svoje protagoniste, in ples v Argentini sije z vsakim od teh imen.

Pogosto se institucije, izogibajo soočanja z odmevom obrazov in z imeni preteklosti ter se potopijo v tiho anonimnost. 

Organizacije, ki jih promovira in podpira ITI-UNESCO, kot je na primer Argentinski plesni svet, oa pogosto delujejo kot primer tistih, ki se borijo proti pozabi.

Z vami sem v zavezi, da rešimo in oživimo zgodovino mojstrov, umetnikov in koreografov, ki so v preteklosti obogatili svet plesa in si zaslužijo, da so zgled prihodnjim generacijam. Zavedati se moramo, da plesalci nismo gledalci, ampak dediči plesne tradicije prepletene  z umetnostjo, dostojanstvom in odrekanjem ter tisti, ki se zavedamo, da smo za umetnost poklicani, ker ljubimo lepoto. Čeprav našo pozornost pritegneta sedanjost in prihodnost, pa ne smemo pozabiti, da brez trdnih temeljev preteklosti in brez kontinuirane rodovitnosti naše zemlje, plesno drevo ne more bogato uspevati. Korenine so tradicija in hkrati tisto, kar hrani našo umetniško dušo.

Poslovil se je baletni umetnik Ivo Kosi

20. marca 2024 nas je pretresla novica, da se je za vselej poslovil slovenski baletni umetnik, plesalec in koreograf, Ivo Kosi.

Ivo Kosi se je rodil v Ljubljani, 5. septembra 1940. Srednjo baletno šolo je končal v Ljubljani. V ljubljanskem baletnem ansamblu je začel honorarno nastopati leta 1963, že med šolanjem na srednji baletni šoli v Ljubljani, ki jo je končal leta 1968. V ljubljanski Balet je bil angažiran leta 1965 in v njem je ostal 30 let, do upokojitve leta 1995. Od leta 1990 je bil nastavljen kot koreografski asistent. Od prve vloge leta 1967 v šolski predstavi Hrestač, kjer je plesal Mišjega kralja, je pogosto imel solistične vloge, med drugim ponovno v Hrestaču, Čudežnem mandarinu, Posvečenju pomladi (On), Razuzdančevi usodi, Žici, Povratniku, Hamletu (Grobar), Plesu kadetov (Ravnateljica), Romeu in Juliji (Benvolio), Boleru, večkrat je nastopal tudi po televiziji. Predvsem pa se je od leta 1979, ko je pripravil Zrak na glasbo J.S:Bacha za skupino “Lidija Sotlar”, uveljavil kot koreograf. Za isto skupino je naredil še Romanco I.van Beethovna, Delavca D Bučarja, Balet za dva I., van Beethovna, Tarsko valo Janeza Gregorca, Srečanje Vangelisa, Omen S- Rahmaninova in Glasbo za vodi G-F-Händla. V ljubljanski Operi in baletu je koreografiral Zapeljivca, Balleti, Prerojenje, Koncert za violino in orkester v g-molu, Povodnega moža in Musiques funébres, v Mariboru Zorenje, za televizijo pa med drugim Krst pri Savici J. Goloba ter Štiri temperamente I. Petriča. Koreograf je bil tudi pri nekaterih opernih predstavah in produkcijah Srednje baletne šole v Ljubljani ter pri predstavi z godbo policije Cesarjeva nov oblačila norveškega skladatelja K. Vlaka.

Od Iva Kosija se bomo poslovili v sredo, 27. marca 2024 ob 13. uri na pokopališlču na Viču.

Prešernov nagrajenec v letu 2024 je dr. Henrik Neubauer

Iz Upravnega odbora Prešernovega sklada so sporočili, da v letu 2024 prejme Prešernovo nagrado za življenjsko delo poleg pesnice Erike Vouk še baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. 

Dr. Henriku Neubauer izrekamo iskrene čestitke!

Preberite več o dr. Henriku Neubauerju tukaj

1. Mednarodni baletni festival Plesne noči – Hommage Rudolfu Nurejevu

Četrtek, 22. junija  
Ob 19. uri
Charles Jude: Legendarni Nurejev
Predavanje
Pogovor z nekdanjim prvakom pariškega baleta in članom odbora Fundacije Nurejev, Charlesom Judom, o baletniku Rudolfu Nurejevu. Charles Jude, ki je svojčas plesal s slavnim baletnikom, bo predstavil, kako je bilo ustvarjati in prijateljevati s tem slovitim umetnikom.
V sodelovanju s Fundacijo Nurejev.
Ob pogovoru bomo predstavili življenje Rudolfa Nurejeva, potem ko je v Franciji zaprosil za politični azil, ter iz prve roke izvedeli, kako je bilo ustvarjati in prijateljevati s slovitim umetnikom. 
Kosovelova dvorana, brezplačne vstopnice
 
Ob 20.15
Beli vran The White Crow
Film
Režija: Ralph Fiennes
Igrajo: Oleg Ivenko, Ralph Fiennes, Sergei Polunin, Adele Exarchopoulus
Velika Britanija, Srbija, Francija, 2018, 127 min
Distribucija: Cinemania group 
Piše se leto 1961 in Rudolf Nurejev kot član svetovno znanega Teatra S. M. Kirova prvič potuje na gostovanje zunaj Sovjetske zveze. Pariško življenje Nurejeva popolnoma prevzame. Želi si zaužiti kulturo, umetnost in glasbo ter vse, kar ponuja to sijajno mesto. A agenti KGB-ja, ki ga budno spremljajo, postajajo vse bolj sumničavi, še zlasti zaradi prijateljevanja z mlado Parižanko Claro Saint. Nurejev mora kmalu sprejeti srce parajočo odločitev, ki za vedno spremeni njegovo življenje in zaznamuje svet baleta. 
Biografska drama o ključnih trenutkih v življenju mladega Rudolfa Nurejeva, ki jo je britanski igralec Ralph Fiennes zrežiral kot preplet globokega poklona velikemu baletniku in napetega trilerja iz obdobja hladne vojne. 
Kosovelova dvorana, 4 EUR 
 
***

Petek, 23. junija, ob 18. uri
Odprtje razstave in festivala
Legendarni Nurejev
Velika razstava – poklon baletniku Rudolfu Nurejevu (do 25. avgusta)
V sodelovanju s fundacijo Nurejev
 
V letu, ko se spominjamo tridesete obletnice smrti enega največjih plesalcev, koreografov in baletnih umetnikov vseh časov, se bomo v sklopu prvega mednarodnega baletnega festivala v Sloveniji poklonili Rudolfu Nurejevu z veliko razstavo del, ki bodo obiskovalca popeljala skozi nekatere slikovite trenutke z njegove izjemno uspešne poti. Razstavljeni predmeti – kostumi in še ne objavljene fotografije francoskega fotografa Francetta Levieuxa – so del zbirke v lasti plesalca Charlesa Juda, nekdanjega prvaka pariškega baleta, ki je svojčas plesal s slavnim Nurejevom. Zbirka skrbno zasnovanih kratkih, bogato okrašenih suknjičev sodi v del kostumografije, ki je bil za slavnega plesalca značilen in mu je ta namenjal posebno pozornost. Vanje oblečen je odplesal vloge v baletnih klasikah, kot so Labodje jezero, Giselle in Don Kihot. Fotografije Francetta Levieuxa bodo prikazale v fotografov objektiv ujete odrske trenutke slavnega plesalca. Razstava, ki bo pospremila izvedbo prvega mednarodnega baletnega festivala, bo počastila pokojnega umetnika ter slovenski javnosti ponudila vpogled v njegovo življenje in delo, ki še danes navdihuje baletne plesalce po vsem svetu.
 
Razstava bo počastila pokojnega umetnika ter skozi razstavljene izbrane kostume in v objektiv ujete odrske trenutke slovenski javnosti ponudila vpogled v njegovo življenje in delo, ki še danes navdihuje baletne plesalce in ustvarjalce po vsem svetu.
 
Velika sprejemna dvorana, vstop prost
 
***

Petek, 23. junija, ob 20. uri
Narodna opera in balet iz Sofije ob spremljavi Orkestra SNG Opera in balet Ljubljana
Don Kihot
Balet v dveh dejanjih po romanu Don Kihot iz Manče Miguela de Cervantesa
Glasba: Ludwig Minkus
Libreto: Marius Petipa
Koreografija: Marius Petipa, Aleksander Gorski; priredba Peter Lukanov
Scenografija: Ivan Popov
Kostumografija: Cvetanka Petkova Stojnova
Dirigent: Martin Panteleev
 
Uvodna predstava prvega Mednarodnega baletnega festivala bo pripadla igrivemu in temperamentnemu baletu Don Kihoto sanjavem plemiču iz Manče ter nedolžni in iskreni ljubezni med brivcem Basilom in gostilničarjevo hčerjo Kitri, ki jo oče nameni v zakon bogatemu trgovcu.
Don Kihot je klasični balet skladatelja Ludwiga Minkusa ter libretista in koreografa Mariusa Petipaja pa tudi koreografov prvi in hkrati najslavnejši celovečerni balet s špansko tematiko, ki je praizvedbo doživel 1869 v Moskvi. Leta 1900 pa je koreograf Aleksander Gorski delo oživil in predelal. Like v baletnem zboru je zaznamoval z značilnim osebnostnim gibanjem ter tako predstavi dodal dinamiko, ritmičnost in igrivost.
 
Balet Don Kihot predstavlja izvrsten uvod v sanjave plesne noči 1. Mednarodnega baletnega festivala v Ljubljani. 
 
Gallusova dvorana, 32, 28, 24, 20 EUR (28, 26, 22, 16 EUR)*
* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence
15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vsaj dve različni prireditvi
 
***

Sobota, 24. junija, ob 20. uri
SNG Opera balet Maribor
Myth, Rain Dogs, Aperture
Baletni triptih

Gaj Žmavc: Myth
Johan Inger: Rain Dogs
Edward Clug: Aperture
 
Avtorji glasbe: Gaj Žmavc, Milko Lazar, Tom Waits
 
Svojevrstno pomladno plesno prebujenje si lahko obetamo z uprizoritvijo triptiha sodobnih baletov z naslovom Med telesi, ki se začenja z noviteto Myth v koreografiji mladega plesnega ustvarjalca Gaja Žmavca ter nadaljuje s stvaritvama dveh mednarodno priznanih in večkrat nagrajenih koreografov – Aperture Edwarda Cluga in Rain Dogs Johana Ingerja. Vsak ustvarjalec prevprašuje določeno stanje človekovega bivanja. Kot je zapisal Clug, v svoji predstavi Apertureraziskuje idejo prostorskega interierja in posameznika, ujetega v lasten intimni prostor, ter našo povsem človeško željo biti z drugim in biti zaželen.
Drugačno, tako rekoč animalistično perspektivo bivanja z družbenega dna raziskuje švedski ustvarjalec Johan Inger v plesni uprizoritvi Rain Dogs, ki poteka ob glasbenem sopotništvu ameriškega skladatelja in tekstopisca Toma Waitsa. Ingerjeva poosebljena metafora psa je izhodišče za nadaljnje raziskovanje medosebnih odnosov, identitete in spola, skratka sistemov in konstruktov, s katerimi se individualno soočamo in se jim nemalokrat tudi moramo upreti.
Svojevrstno pomladno plesno prebujenje si lahko obetamo z uprizoritvijo triptiha sodobnih baletov, v katerem vsak ustvarjalec prevprašuje določeno stanje človekovega bivanja.
 
Gallusova dvorana, 28, 25, 21, 18 EUR (26, 23, 19, 16 EUR)*
* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence
15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vsaj dve različni prireditvi
 
***

Nedelja, 25. junija, ob 20. uri
Narodno gledališče Beograd
Kdo neki tam poje Ko to tamo peva
Balet na glasbo Vojislava Vokija Kostića
Na zamisel Ljubivoja Tadića je libreto predstave nastal po scenariju istoimenskega filma Dušana Kovačevića v režiji Slobodana Šijana.
Koreografija in režija: Staša Zurovac
 
Baletna predstava Kdo neki tam poje je leta 2004 precej pretresla kulturno javnost. Zanimiva razdelitev, v kateri ni glavnih in stranskih vlog, vrhunska glasba, ki daje predstavi posebno prepoznavnost, odlična koreografija in režija so le nekateri segmenti za zagotovitev kultnega statusa, kar potrjuje tudi dejstvo, da je dočakala dvestoto uprizoritev na odru Narodnega gledališča.
Od prvih taktov občinstvo zadiha z nastopajočimi in postane še en potnik v nori vožnji. Balet je poln arhetipskih simbolov, ki so vtkani v naše bitje ter jih zato tako nezmotljivo prepoznavamo in razumemo.
Kdo neki tam poje je prva baletna predstava v novejši zgodovini gledališča, izvedena v okviru prestižnega mednarodnega gledališkega festivala BITEF (2005). Ta balet je prejel letno nagrado Narodnega gledališča za najboljšo predstavo v sezoni 2004/05, aprilsko nagrado mesta Beograd in nagrado Dimitrije Parlić Društva baletnih umetnikov Srbije.
 
Privlačna postavitev, vrhunska glasba ter odlična koreografija in režija so le nekateri segmenti, ki so tudi baletu Kdo neki tam poje zagotovili kultni status.
 
Linhartova dvorana, 28, 24, 20 EUR (26, 21, 16 EUR)*
* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vsaj dve različni prireditvi
 
***

Ponedeljek, 26. junija, ob 20. uri
SNG Opera in balet Ljubljana
Veliki Gatsby
Pripovedni balet v dveh dejanjih
Odrska priredba in koreografija: Leo Mujić
 
Priznani koreograf Leo Mujić, avtor niza uspešnih pripovednih baletov, jemlje snov za svojo novo koreografijo iz znamenite romaneskne predloge Veliki Gatsby (1925) F. S. Fitzgeralda. Prepoznavno delo iz zakladnice klasične ameriške literature s kritičnim podtonom osvetljuje vse razsežnosti velikega ameriškega sna in dekadentne newyorške visoke družbe med obema vojnama, ki ni dopuščala prehajanja med razrednimi sloji.
 
Razkošna pripoved o skrivnostnem bogatašu, ki postane žrtev lastne ljubezni in prepričanja, je hkrati tudi zgodba o ljubimcih, ki si nista usojena. Dogaja se v svetu nepredstavljivega bogastva, omame in obsesij, v katerem vlada moralna praznina.
 
Ob izvirni scenski podobi dvajsetih let prejšnjega stoletja ter v čaru Art Decoja in sproščene flapperske mode se v glasbi Glassa, Gershwina, Bernsteina in jazzu Glena Millerja spretno prepleteta klasičen in moderen balet, plesalci pa vso predstavo ohranjajo razigranost in veder utrip tega razvpitega ameriškega obdobja.
 
Glasbeno podobo koreografsko razkošne predstave Veliki Gatsby navdihuje živa, dinamična in svetovljanska energija izjemnih ameriških skladateljskih imen.
 
SNG Opera in balet Ljubljana, 45, 37, 29, 23, 16, 10 EUR
15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vsaj dve različni prireditvi.

Premiera baleta Giselle v produkciji SNG Opera in balet Ljubljana v Cankarjevem domu

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so 12. januarja 2023 premierno uprizorili romantični balet Giselle na glasbo francoskega skladatelja Adolpha Adama.

Predstava je nastala v koprodukciji SNG-ja Opera in balet Ljubljana ter CD, kjer bo na sporedu do 28. januarja. Koreografijo je pripravil španski plesalec Jose Carlos Martinez.

Martinez, nekdanji prvak Pariškega baleta, ki ga od nedavnega tudi umetniško vodi, si je predstavo zamislil kot klasično postavitev s sodobnejšim pridihom. “V koreografskem smislu delam s klasičnimi koraki, bo pa balet povsem fluiden, tekoč, čustven. Najpomembnejša v njem bodo čustva, ki jih bo najprej občutilo občinstvo,” je napovedal.

Scenograf in kostumograf je Inaki Cobos Guerrero, ki je izbral je tradicionalen pristop, pri čemer kostumi poudarjajo razliko med plemiškimi in kmečkimi liki, scena pa vsebuje tudi atmosfero lebdenja.

V naslovni vlogi je plesala prvakinja sanktpeterburškega Mariinskega baleta Anastasija Matvienko, ob njej v vlogi princa Albrechta solist ljubljanskega baleta Kenta Yamamoto. V vlogi Giselle plešejo še Chie Kato, Marin Ino in Nina Noč, kot princi pa Filip Jurič, Filippo Jorio in Yujin Muraishi.

Umrla je baletna plesalka Alenka Šest

Drugega januarja 2023 se je poslovila balerina Alenka Šest. Baletno šolanje je zaključila pri profesorici Lydiji Wisiakovi na Baletni šoli v Ljubljani leta 1968. Takoj zatem je bila sprejeta v baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je plesala v mnogih baletnih predstavah (Vrag na vasi, Labodje jezero, Giselle, Abraxas …). Zelo aktivna je bila ves čas delovanja v baletni skupini Lidije Sotlar.

Slovo baletnega plesalca Mojmira Lasana

Prejšnji teden teden so se svojci v najožjem krogu poslovili od Mojmirja Lasana, ki velja za največjega in najbolj dovršenega slovenskega baletnega plesalca povojnega obdobja. Star je bil 77 let.

Mojmirja Lasana lahko brez vseh pomislekov štejemo za največjega in najkakovostnejšega slovenskega plesalca povojnega obdobja. Vzporednico lahko potegnemo le do slovitega Maksa Kirbosa iz sredine prejšnjega stoletja, ki je osvajal občinstvo ne le v Ljubljani in Mariboru, ampak tudi v baletnih prestolnicah Pariza, Monte Carla, Londona, Milana, Rima in na gostovanjih po Evropi, Severni in Južni Ameriki …

Več o Mojmirju Lasanu v članku “Mojmir Lasan – Danceur noble”

Svečani praznični baletni koncert v Lendavi

V Gledališki in koncertni dvorani Lendava je Društvo baletnih umetnikov Slovenije pred polno dvorano 4. decembra 2022 v prvem delu večera, ki ga je sestavljal tudi Gala večer novih baletnih koreografij na glasbo slovenskih skladateljev uprizorilo Svečani praznični baletni koncert. V prvem delu koncerta so plesali Asami Nakashima, Nina Kramberger, Mirjana Šrot, Filip Jurič, Tomaž Golub in Yuya Omaki, ki so zaplesali v baletnih točkah Talisman, Pas d’esclave, Peer Gynt, Hora, Don Kihot in Labodje jezero.

Premiera baleta Madame Bovary v koreografiji in režiji Valentine Turcu v SNG Maribor

Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor je v soboto, 26. novembra 2023, v Dvorani Ondine Otta Klasinc premierno izvedel dramski balet Madame Bovary v koreografiji in režiji Valentine Turcu. V naslovni vlogi je nastopila Catarina de Meneses. Dan kasneje pa je junakinjo istoimenskega romana Gustava Flauberta upodobila Anastasia Matvienko.

Nova baletna stvaritev Madame Bovary, ki jo podpisuje mednarodno priznana in večkrat nagrajena koreografinja in režiserka Valentina Turcu, kljubuje konvencijam in presega zgolj interpretacijo Flaubertove mojstrovine.

»Od nekdaj so me zanimali skriti prostori v globinah človeške psihe, kompleksna stanja čustvenih potovanj teh navidezno običajnih ljudi, psihološka motivacija vsakega lika, predvsem pa čista, močna, ranljiva in nepredvidljiva atmosfera,« pravi koreografinja in režiserka Valentina Turcu.

Svet Emme Bovary, ki je pravzaprav zrcalna podoba naše postfaktične družbe, je prežet z lažnimi novicami, lažno lepoto, lažnimi odnosi, željo po odobravanju in priznanju ter s hrepenenjem po pozornosti pogosto enako banalnih in notranje praznih ljudi.

Tako kot Flaubertov pretresljiv, a brezhiben literarni slog nas baletna pripoved popelje na vznemirljivo potovanje samoodkrivanja, polno kontrastov med naelektrenim spolnim vzburjenjem in otopelostjo, velikimi idejami in šibkostmi telesa. Strastna in obenem pretresljiva koreografska vizija Emminega notranjega sveta povsem ustreza Chopinovi glasbi, ki jo dopolnjuje minimalistični ambient glasbenih del Philipa Glassa.

Bovaryjina neusahljiva želja po ljubezni in avanturah, njena osamljenost, neznosni dolgčas, duševna praznina in samouničujoče vedenje postanejo ključne koordinate umetniškega iskanja Valentine Turcu, ki ustvarjajo prepričljivo gledališko vzdušje nove realnosti, iz katere se Emmino življenje osvobaja zadušljivih družbenih pravil.

Plešejo Catarina de Meneses (26., 29. november)/Anastasia Matvienko (27. november, 1., 3. december), Tamás Darai, Andrea Schifano, Sytze Jan Luske, Asami Nakashima, Yuya Omaki, Tijuana Križman Hudernik, Davide Buffone, Tanja Baronik, Sergiu Moga, Olesja Hartmann Marin, Mina Radaković, Alexandru Pilca, Ema Perić, Matteo Magalotti, Tea Bajc, Tomaž Viktor Abram Golub, Monja Obrul, Christopher Thompson, Beatrice Bartolomei in  Lucio Mautone.

Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek, oblikovalec videa Martin Svobodnik, oblikovalec zvoka Gorazd Vever, asistent koreografije Anton Bogov, asistentka kostumografije Petra Dančević Pavičić.

Po sobotni premieri bo Madame Bovary na sporedu še 27. in 29. novembra ter 1. in 3. decembra 2022.

Poslovil se je baletni plesalec Borut Hanžič

Borut Hanžič (1929 – 2022)

je bil eden prvih plesalcev mariborskega povojnega baletnega ansambla. Leta 1948 se je vpisal že kar v drugi razred takrat ustanovljene štiriletne nižje baletne šole, katere prvi ravnatelj je bil Peter Golovin, na njej pa so poučevali tudi Maks Kirbos, Irena Kirbos, Vika Kumer in Štefka Miler. Bil je med prvimi absolventi, ki so junija 1951 zaključili šolanje. V glavnem so vsi ves čas šolanja že sodelovali v predstavah v gledališču.Tako je oktobra 1948 Borut Hanžič prvič zaplesal v baletnem vložku v operi Evgenij Onjegin, v baletni ansambel pa je bil angažiran 1.8.1949…

Več o Borutu Hanžiču si lahko preberete TUKAJ

Baletni večer v Mokronogu posvečen Janezu Mejaču

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v petek, 14. oktobra 2022 v dvorani kulturnega doma v mokronogu uprizorilo baletni koncert, na katerem so plesali Nina Noč, Erica Pinzano, Maryia Pavlyukova, Filip Jurič, Petar Đorčevski, Siniša Bukinac, Filippo Jorio in Matteo Moretto.

Baletni koncert je bil posvečen častnemu občanu občine Mokronog-Trebelno in prejemniku Prešernove nagrade, Janezu Mejaču. Na emotivnem koncertu je Janez Mejač zaplesal nekaj Krakov v duetu z Nino Noč.

Pomembna novica: V DLBU Divača krvavo potrebujejo učitelja baleta!

V Društvu ljubiteljev baletne umetnosti Divača nujno potrebujejo učitelja baleta in sodobnega plesa. Vsi zainteresirani za poučevanje pokličite na telefonsko številko 041 615 068 (Astrid Bastianelli) ali pišite na elektronski naslov balet.divaca@gmail.com.

Več informacij:

– lokacija Divača torek, četrtek od 16.h-20.h;

– lokacija Sežana ponedeljek, sreda, petek 16.h-20.h;

– na razpolago imajo brezplačno stanovanje v Sežani;

– plača po dogovoru oz. ustaljenih  urnih postavkah;

– možnost individualnih ur – dodatno plačilo direktno učitelju;

– možnost sodelovanja za daljše časovno obdobje;

– možnost širitve delovanja v Trst.

Zaključni večer Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Piran 2022

Sklepno dejanje devetega zaporednega Mednarodnega baletnega tabora Dancs-Piran 2022 je bil Zaključni baletni večer, ki je bil na sporedu 6. avgusta 2022 v Amfiteatru Avditorija Portorož. Udeleženci so na večeru predstavili plod 14-dnevnega dela s pedagogi Mirjano Šrot, Allisterjem Madinom, Antonom Bogovim, Elekom Tiborjem Zsoltom in Luko Ostrežem. Zaplesali so v klasičnih, neoklasičnih in sodobnih koreografijah. Program si lahko ogledate v nadaljevanju.

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta / Elementary advanced course of Classical ballet
UVERTURA / OUVERTURE
Glasba / Music: Georges Bizet
Koreografija / Choreography: Elek Tibor Zsolt
Solo: CHRISTIAN FALCIER, SAMANTA ZIENIŪTĖ
KASIA HEGEDUŠ GORNIK, LISA BERTONCELJ, EVITA GLORIA TOZON, ANA LINA TELIČ, ISABEL TRIMINI, NAJA KAPUN, STEFANIJA MARUSIG, EVA MESAREC, REA FELICIJAN, MIŠA DVORŠAK, MAŠA TUŠAR, STELLA TOZON, AJDA HOJNIK, CLAIRE KATICA MOGUS, SOFIA CLUG, GAJA TARA KRUŠIČ, BRINA GEREBIC, VARJA GOLEC HORVAT

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
LABODJE JEZERO, variacija iz Pas de troisa / SWAN LAKE, variation from Pas de trois
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
JANJA ŠINKOVEC

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
FANTZIJA O CARMEN / FATNASY ABOUT CARMEN
Glasba / Music: Georges Bizet
Koreografija / Choreography: Angelika Chelino
SAMANTA ZIENIŪTĖ

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
TRNULJČICA, variacija Florisse / THE SLEEPING BEAUTY, Florisse variation
Glasba / Music: Piotr Ilich Tchaikovsky
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
LEA BRUČI

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
DON KIHOT, Ples toreadorjev / DON QUIXOTE, Torreros dance
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Allister Madin po / after Marius Petipa
Mercedes: BEATRICE BARTOLOMEI
Espada: ALFIE PIERCE
Toreadorji: TOMAŽ GOLUB, PATRIK KNAUS, ALEKSANDAR TRENEVSKI, FELIX BOBOI, SIMONE CAROSSO, CHRISTIAN FALCIER

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
PAQUITA, variacija / PAQUITA, variation
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
IZA FAŠUN

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
PAQUITA, variacija / PAQUITA, variation
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
JELENA BOŽOVIĆ

DON KIHOT, Grand pas de deux iz 3. dejanja / DON QUIXOTE, Grand pas de deux Act III
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
NINA KRAMBERGER, KASZAB ZOLTAN BENCE

USEDLINE / SEDIMENTS
Glasba / Music: Piransko morje
Koreografija / Choreography: Luka Ostrež v sodelovanju s plesalci / in colaboration with dancers
IZA FAŠUN, MIA LOVRENČAK, ZARJA KOTLUŠEK PAVČIČ, NAOMI UMA ZORMAN, JELENA BOŽOVIĆ

CARMEN, Duet Carmen in Don Joseja / CARMEN, Duet of Carmen and Don Jose
Glasba / Music: Georges Bizet
Koreografija / Choreography: Tomaž Rode
BEATRICE BARTOLOMEI, TOMAŽ GOLUB

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
GISELLE, variacija iz Kmečkega pas de deuxa / GISELLE, variation from Paesant pas de deux
Glasba / Music: Adolph Adam
Koreografija / Choreography: Jean Coralli, Jules Perrot
LU DORNIK

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
LAURENCIA, variacija / LAURENCIA, variation
Glasba / Music: Alexander Krein
Koreografija / Choreography: Vakhtang Chabukiani
LANA DRUŠKOVIČ

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
ETUDES
Glasba / Music: Carl Czerni
Koreografija / Choreography: Harald Lander
SIMONE CAROSSO

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta / Elementary advanced course of Classical ballet
ZAKLJUČENO / FINISHED
Glasba / Music: Henry Mancini (The Pink Panther)
Koreografija / Choreography: Luka Ostrež v sodelovanju s plesalci / in colaboration with dancers
KASIA HEGEDUŠ GORNIK, LISA BERTONCELJ, EVITA GLORIA TOZON, ANA LINA TELIČ, ISABEL TRIMINI, NAJA KAPUN, STEFANIJA MARUSIG, EVA MESAREC, REA FELICIJAN, MIŠA DVORŠAK, MAŠA TUŠAR, STELLA TOZON, AJDA HOJNIK, CLAIRE KATICA MOGUS, SOFIA CLUG, GAJA TARA KRUŠIČ, BRINA GEREBIC, VARJA GOLEC HORVAT

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
BAJADERA, variacija Gamzatti / LA BAYADERE, Gamzatti variation
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
NUŠA GUJT BAUMAN

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
GISELLE, variacija Albrechta / GISELLE, Albrecht variation
Glasba / Music: Adolph Adam
Koreografija / Choreography: Jean Coralli, Jules Perrot
FÉLIX BOBOI

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
TRNULJČICA, Pas de deux iz 3. dejanja / THE SLEEPING BEAUTY, Pas de deux Act III
Glasba / Music: Piotr Ilich Tchaikovsky
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
GVENDOLIN NAGY, ALFIE PEARCE

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta / Elementary advanced course of Classical ballet
DON KIHOT, Driade / DON QUIXOTE, Driads
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Allister Madin po / after Marius Petipa
Koreografija malih amorčkov / Choreography of small Cupids: Mirjana Šrot
Kitry: NINA KRAMBERGER
Mercedes: BEATRICE BARTOLOMEI
Queen of Driads: GVENDOLIN NAGY
Cupid: NAĐA MRAŠIĆ
Cupid otrok / Baby Cupid: ZARJA KOTLUŠEK PAVČIČ
Driade: ANTONETA TURK, KLARA STRMČNIK, MANCA STRMČNIK, NAĐA MARUŠIĆ, ZARJA KOTLUŠEK PAVČIČ, LEA BRUČI, VITA VODA, LU DORNIK, IZA FAŠUN, MIA LOVRENČAK, LETICIJA FRUMEN ČENČUR, DORA SZEPSI, GVENDOLIN NAGY, JELENA BOŽOVIĆ, JANJA ŠINKOVEC, LANA DRUŠKOVIČ, DORA SZEPSI, SAMANTA DRODVILAITĖ – ZIENIŪTĖ,
NUŠKA GUJT
Cupids: KASIA HEGEDUŠ GORNIK, LISA BERTONCELJ, EVITA GLORIA TOZON, ANA LINA TELIČ, ISABEL TRIMINI, NAJA KAPUN, STEFANIJA MARUSIG, EVA MESAREC, REA FELICIJAN, MIŠA DVORŠAK, MAŠA TUŠAR, STELLA TOZON, AJDA HOJNIK, CLAIRE KATICA MOGUS, SOFIA CLUG, GAJA TARA KRUŠIČ, BRINA GEREBIC, VARJA GOLEC HORVAT

Balet Don Kihot udeležencev Dancs-Pirana 2022 v produkciji DBUS

V okviru dela Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Piran 2022 so potekale priprave na izvedbo celovečernega baleta Don Kihot, ki je bil na sporedu 5. avgusta 2022 v Amfiteatru Avditorija Portorož. Pole udeleženk in udeležencev Dancs-Pirana so v predstavi sodelovali še profesjonalni baletni plesalci ter plesalci, ki so se udeležili dodatnego strokovnege usposabljanja pod okriljem DBUS.

Največji koreografski delež je prevzel Allister Madin, sicer solist baleta pariške opere in prvak Nacionalnega baleta iz Nove zelandije, trenutno pa svobodni umetnik. Svoj koreografski delež sta dodala še Anton Bogov in Tomaž Rode, Mirjana Šrot pa je postavila ples Malih amorčkov v sceni Driad. Scenarij za tokratno izvedbo sta pripravila Allister Madin in Tomaž Rode pred pričetkom poletnega baletnega tabora Dancs-Piran.

Postavitev se od originalnega scenarija ne razlikuje kaj dosti, razen da do izvzete vloge Gamascha, Kitrijinega očeta in same Dulcineje, ki jo v tokratni produkciji izmenjajoče poudabljata Kitry in Mercedes. Za koreografsko osnovo originala se predstava navezuje na našemu občinstvu manj poznano francosko različico.

V vlogi Don Kihota, ki je bila sprva zasnovana kot velika plesna vloga, bi moral nastopiti Christopher Thompson, a ga je zaradi bolezni v zadnjem trenutku nadomestil Tomaž Rode. Zato je vloga postala dramska, brez plesnih vložkov in načrtovanega dueta med Mercedes in Don Kihotom. Oproda Don Kihota, Sancho Pansa, je bil Jernej Kalan.

Glavni vlogi, Kitry in Basila sta plesala mlada slovenska baletna plesalka, članica Baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Nina Kramberger in madžarski plesalec Kaszab Zoltan Bence. Basila bi sicer moral plesati Jan Trninič, a se je štiri dni pred predstavo žal poškodoval in je moral svoj nastop odpovedati.

Mercedes, ki v tokratni predstavi nosi precejšen delež, je plesala Beatrice Bartolomei, sicer članica Baleta SNG Maribor, Espado pa mladi angleški plesalec Alfie Pierce.

Amorčka (Cupid) je plesala Nađa Mrašić, študentka Višje baletne šole v Ljubljani, Kitryjine prijateljice so bile Gvendolin Nagy, Antoneta Turk, Nađa Mrašić, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik in Zarja Kotlušek Pavčič, ki je plesala tudi Malega amorčka v sceni Driad. Basilova prijatelja sta upodobila Tomaž Golub, član Baleta SNG Maribor in Simone Carosso. V tretjem dejanju so v pas de quatru Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Nađa Mrašić, Zarja Kotlušek Pavčič, Tomaž Golub, Simone Carosso in Christian Falcier, variacije pa Gvendolin Nagy, Antoneta Turk in Nađa Mrašić.

V zborovskih vlogah so nastopili tako udeleženke in udeleženci Nadaljevalne & profesionalne delavnice klasičnega baleta kot udeleženke Osnovnega naprednega tečaja klasičnega baleta.

Toreadorji in Ribiči so bili Tomaž Golub, Patrik Knaus, Aleksandar Trenevski, Felix Boboi, Simone Carosso in Christian Falcier, v sceni Driad so plesale Antoneta Turk, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Nađa Mrašić, Zarja Kotlušek Pavčič, Lea Bruči, Vita Voda, Lu Dornik, Iza Fašun, Mia Lovrenčak, Leticija Frumen Čenčur, Dora Szepsi, Gvendolin Nagy, Jelena Božović, Janja Šinkovec, Lana Druškovič, Samanta Drodvilaitė – Zieniūtė in Nuška Gujt, Mali amorčki pa so bile Eva Mesarec, Ela Narat, Sofia Clug, Ana Lina Telič, Brina Gerebic, Stela Tozon, Varja Golec Horvat in Isabel Trimini. Baletni zbor v prvem in tretjem dejanju so sestavljali Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Nađa Mrašić, Zarja Kotlušek Pavčič, Lea Bruči, Vita Voda, Lu Dornik, Iza Fašun, Mia Lovrenčak, Leticija Frumen Čenčur, Dora Szepsi, Gvendolin Nagy, Jelena Božović, Janja Šinkovec, Lana Druškovič, Nuška Gujt Bauman, Samanta Drodvilaitė – Zieniūtė, Tomaž Golub, Patrik Knaus, Aleksandar Trenevski, Felix Boboi, Simone Carosso in Christian Falcier. Otroci so bile Ajda Požar, Gaja Tara Krušič, Kasia Hegeduš Gornik, Leticija Frumen Čenčur, Lisa Bertoncelj, Maša Tušar, Miša Dvoršak, Ajda Hijnik in Rea Felicijan.

Plesalke in plesalci so celovečerno predstavo pripravili v devetih dneh. Luč je oblikoval Aleksander Pešec, ki je skupaj z Allisterjem Madinom in Tomažem Rodetom v pretežnem obsegu oblikoval tudi scensko podobo. Kostumi so bili iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana.

Carmen v Amfiteatru Avditorija Portorož

V sredo, 3. avgusta 2022 je bila na odru Amfiteatra Avditorija Portorož na sporede celovečerna Baletna predstava s flamenkom Carmen, v koreografiji Tomaža Rodeta in Ane Pandur.

V vlogi Carmen je debitirala Beatrice Bartolomei, Don Jose je bil Tomaž Golub, v vlogi Mihaele je prvič nastolila Antoneta Turk, Christopherja Thompsona je v vlogi Escamila dve uri pred predstavo nadomestil mladi angleški plesalec Alfie Pierce, Ciganka je bila Ana Pandur, Zuniga Aleks Theo Šišernik, Fernanda prvič Lana Druškovič, Krčmar in Duhovnik pa Jernej Kalan.  V baletnem zboru so plesali Janja Šinkovec, Lara Markovič, Lana Druškovič, Teja Sever, Dora Szepsi, Samanta Drodvilaitė – Zieniūtė, Nađa Mrašić, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Nuša Gujt Bauman, Naja KapunPatrik Knaus, Aleksandar TrenevskiFelix Boboi, Simone Carosso in Christian Falcier.

Romeo in Julija v Amfiteatru Avditorija Portorož

V ponedeljek, 1. avgusta 2022 je bila na odru Amfiteatra Avditorija Portorož tudi letos na sporedu celovečerna baletna predstava Romeo in Julija v produkciji DBUS. 

V vlogi Julije je ponovno nastopiła mlada slovenska baletna plesalka, Antoneta Turk, ob njej je bil izvrsten partner in prepričljiv Romeo solist Narodnega baleta iz Brna, Robert Hayland. Mercutio je bil Tomaž Golub, v vlogi Benvolia pa je poškodovanega Jana Trniniča v zadniem trenutku nadomestil Tim Dolinšek, ki je zaupanje za vskok v vlogo povsem upravičil. V vlogi Lady Capulet je debitirala Beatrice Bartolomei, v vlogi Patra Lorenza Jernej Kalan, v vlogi Tybalta Aleks Theo Šišernik ter v vlogi Parisa Christopher Thompson. Lord Capulet je bil ponovno Siniša Bukinac in Lord Monteg Nejc Noč.

Soliste je pripravil Anton Bogov, baletnih zbor, ki so ga sestavljali mladi baletni plesalci različnih narodnosti v okviru projekta dodatnega strokovnega usposabljanja, pa Aleks Theo Šišernik.

Prvi baletni večer Dancs-Piran 2022 z gosti

V soboto, 30. julija 2022 so udeleženci Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Piran 2022 v Amfiteatru Avditorija Portorož v okviru Tedna baleta 2022 nastopili na Prvem baletnem koncertu Dancs-Piran 200 z gosti

Vsako leto se udeleženci Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Piran, ki ga že debet let zapored organizira Društvo baletnih umetnikov Slovenije, predstavijo na dveh zaključnih koncertih, po koncu prvega tedna tabora ter ob zaključku celotnega tabora.

Na prvem večeru so plesali tako tisti udeleženci tabora, ki so se odločili za udeležbo v prvem tednu, kot tisti, ki obiskujejo tabor v celoti. Program so sestavljali odlomki iz celovečernega baleta Don Kihot, ki ga bodo udeleženci na odru Amfiteatra Avditorija Portorož  v celoti predstavili 5. avgusta 2022, različne variacije, etude in sodobne točke. 

Najprej je bila na sporedu scena Driad iz baleta Don Kihot, v kateri so v koreografiji Allistera Madina in Mirjane Šrot, ki je pripravila odlomek Malih amorčkov zaplesale profesionalne baletne plesalke (NINA KRAMBERGER, BEATRICE BARTOLOMEI in ANTONETA TURK), udeleženke Nadaljevalne & profesionalne delavnice klasičnega baleta (NAĐA MRAŠIĆ, ANTONETA TURK, LEA BRUČI, VITA VODA, LU DORNIK, IZA FAŠUN, MIA LOVRENČAK, DORA SZEPSI, SOFIJA RADOVANOVIĆ, ZARJA KOTLUŠEK PAVČIČ, GVENDOLIN NAGY, JANJA ŠINKOVEC, LARA MARKOVIČ, LANA DRUŠKOVIČ, TEJA SEVER, SAMANTA DRODVILAITĖ – ZIENIŪTĖ, KLARA STRMČNIK, MANCA STRMČNIK, NUŠKA GUJT, NAJA KAPUN, CLAIRE KATICA MOGUS) ter udeleženke Osnovnega naprednega tečaja klasičnega baleta TARA PEČNIK, LANA PEČNIK, AJDA KATARINA ŽVOKELJ, GABRIJELA LEVPUŠČEK, LANA KRALJ, AJDA POŽAR, ELA NARAT, ELA NORA BELINA, ANJA PIPAN, ANA LINA TELIČ, NEŽA KUNEJ, ISABEL TRIMINI, STEFANIJA MARUSIG, IZABELA HACE, REA FELICIJAN, INTI REPOVŠ in GAJA TARA KRUŠIČ. 

Sledila je koreografija Eleka Tiborja Zsolta z naslovom UVERTURAna glasbo Georgesa Bizeta, v katters sta plesala udeleženca Nadaljevalne & profesionalne delavnice klasičnega baleta SAMANTA ZIENIŪTĖ in CHRISTIAN FALCIER ter udeleženke Osnovnega naprednega tečaja klasičnega baleta TARA PEČNIK, LANA PEČNIK, AJDA KATARINA ŽVOKELJ, GABRIJELA LEVPUŠČEK, LANA KRALJ, AJDA POŽAR, ELA NARAT, ELA NORA BELINA, ANJA PIPAN, ANA LINA TELIČ, NEŽA KUNEJ, ISABEL TRIMINI, STEFANIJA MARUSIG, IZABELA HACE, REA FELICIJAN, INTI REPOVŠ in GAJA TARA KRUŠIČ.

Spored se je nadaljeval z variacijo Kitry iz 1. dejanja baleta Don Kihot, ki jo je zaplesala TEJA SEVER, variacijo Florisse iz baleta TRNULJČICA, ki jo je zaplesala LEA BRUČI, pas de deuxom iz 3. dejanja baleta TRNULJČICA, ki sta ga plesala GVENDOLIN NAGY, ALFIE PEARCE, FANTZIJO O CARMEN, ki jo je plesala SAMANTA ZIENIŪTĖ ter variacijo iz baleta PAQUITA, ki jo je plesala IZA FAŠUN. 

Na glasbo Johna Cagea in v koreografiji Luke Ostreža so se s sodobno koreografijo z naslovom SREČANJE 1 predstavile udeleženke Osnovnega naprednega tečaaj klasičnega baleta TARA PEČNIK, LANA PEČNIK, AJDA KATARINA ŽVOKELJ, GABRIJELA LEVPUŠČEK, LANA KRALJ, AJDA POŽAR, ELA NARAT, ELA NORA BELINA, ANJA PIPAN, ANA LINA TELIČ, NEŽA KUNEJ, ISABEL TRIMINI, STEFANIJA MARUSIG, IZABELA HACE, REA FELICIJAN, INTI REPOVŠ in GAJA TARA KRUŠIČ.

Po variaciji iz baleta LAURENCIJA, ki jo je plesala LANA DRUŠKOVIČ je sledil duet Carmen in Don Joseja iz baleta CARMEN v izvedbi profesionalnih baletnih plesalcev BEATRICE BARTOLOMEI in TOMAŽA GOLUBA, udeleženke Nadaljevalne & profesionalne delavnice klasičnega baleta LU DORNIK, IZA FAŠUN, MIA LOVRENČAK, SOFIJA RADOVANOVIĆ, ZARJA KOTLUŠEK PAVČIČ in TEJA SEVER, pa so se nato predstavile v sodobni koreografiji Luke Ostreža, SREČANJE 2. 

Sledile so še tri variacije, in sicer variacija Kitry iz 3. dejanja baleta DON KIHOT v izvedbi profesionalne baletne plesalke NINE KRAMBERGER, variacija iz 1. dejanja baleta GISELLE v izvedbi LU DORNIK ter variacija Gamzatti iz baleta BAJADERA v izvedbi NUŠE GUJT BAUMAN, nato pa je sledil Pas de quatre iz baleta DON KIHOT v izvedbi profesionalne plesalke in plesalca BETARICE BARTOLOMEI in TOMAŽA GOLUBA ter plesalk in plesalcev Nadaljevalne & profesionalne delavnice klasičnega baleta ALFIA PIERCEA, ZARJE KOTLUŠEK PAVČIČ, NAĐE MRAŠIĆ, KLARE STRMČNIK, MANCE STRMČNIK, CHRISTIANA FALCIERJA in SIMONEA CAROSSA. Za konec večera je bila na sporedu Balkonska scena iz baleta ROMEO IN JULIJA v izvedbi ANTONETE TURK in ROBERTA HYLANDA.

Tradicionalni baletni koncert DBUS pod zvezdami v Lendavi

23. junija 2022 je Društvo baletnih umetnikov Slovenije na poletnem odru Gledališke in koncertne dvorane Lendava povodom državnega praznika, Dneva državnosti, Občini Lendava poklonilo tradicionalni Baletni koncert pod zvezdami. Koncert sta z Grand pas de deuxom iz baleta Don Kihot pričela Asami Nakashima in Jan Trninič, nato pa je mlada lendavska, osemletna plesalka, sicer zmagovalka Mednarodnega baletnega tekmovanja TUTU 2022 v kategoriji I. BELA, Brina Gerebic nastopila v lastni koreografiji z naslovom Pomladna razigranost. Koncert se je nadaljeval z nastopom Satomi Netsu Pilce in Tomaža Goluba v koreografiji slednjega z naslovom Brindisi, za njima pa je Yuya Omaki zaplesal variacijo iz baleta Sylvia. Sledili sta še dve variaciji, variacija Gamzatti iz baleta Bajadera v izvedbi Beatrice Bartolomei in variacija iz baleta Satanella v izvedbi Mattea Magalottija. Še eno koreografijo Tomaža Goluba z naslovom Not our time sta zaplesala koreograf in Satomi Netsu Pilca, Brina Gerebic pa se je nato predstavila v še eni lastni koreografiji z naslovom Ljubezen. Sledil je duet, sicer baletni vložek iz opere Carmen v koreografiji Valentine Turcu, ki sta ga plesala Beatrice Bartolomei in Andrea Schifano, za konec pa je bil na sporedu še pas de trois iz baleta Gusar v izvedbi Asami Nakashima, Monje Obrul in Yuye Omakija. Koncert je spremljalo številno občinstvo, ki nad nastopom plesalcev ni skrivalo navdušenja.

Mednarodno baletno & koreografsko tekmovanje TUTU 2022

Na Velikem odru SNG Maribor je med 24. – 27. majem 2022 v organizaciji Društva baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju z SNG Maribor potekalo Mednarodno baletno & koreografsko tekmovanje TUTU 2022. TUTU 2022 jeodprl vrata vsem baletnim plesalkam, plesalcem in koreografom, ne glede na njihovo nacionalnost. V različnih kategorijah SOLO, SKUPINA ter  KOREOGRAFIJA so se pomerili učenke in učenci baletnih šol z osnovnim ali razširjenim programom, dijakinje in dijaki srednjih baletnih šol ter študenti višješolskih in visokošolskih baletnih ustanov. V vseh kategorijah, razen v kategorijah Koreografija, so tekmovalci v letu 2022 ponovno tekmovali po dvokrožnem tekmovalnem sistemu, prvi krog in finale, točke iz prvega kroga tekmovanja pa so se po novem seštevale s točkami v Finalu. Po novem sta se tako v prvem krogu kot v finalu tekmovanja črtali najvišja in najnižja ocena, dodeljeni s strani žirantov. V okviru tekmovanja koreografskih miniatur TUTU 2022 je tekmovanje ohranilo tri kategorije, in sicer KOREOGRAFIJA PROFESIONALNO, KOREOGRAFIJA – SPODBUJANJE LASTNE USTVARJALNOSTI 10 – 14 LET in KOREOGRAFIJA – SPODBUJANJE LASTNE USTVARJALNOSTI 15 – 18 LET. S slednjimaTUTU želi spodbujati mlade k čimprejšnjemu pričetku delovanja na področju baletne koreografije.

Tekmovalce je ocenjevala sedemčlanska strokovna žirija priznanih domačih in mednarodnih baletnih strokovnjakov, balerina, koreografinja in pedagoginja prof. Evelyn Téri iz Avstrije kot predsednica žirije, mednarodno uveljavljena primabalerina Anastasija Matvienko iz Ukrajine, nekdanja solistka Baleta SNG Maribor Ljiljana Keča iz Slovenije, solistka Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Olga Andreeva, prorektor Madžarske plesne univerze iz Budimpešte prof. Szilárd Macher, umetniški direktor nacionalnega baleta iz Brna Mário Radačovský in direktor Baleta Verona Eriberto Verardi.

Kategorije SOLO:

V kategoriji I. BELA je prvo mesto in tretja nagrada pripadla Brini Gerebic z 89,9 točkami, druga je bila Lana Polak z 82,3 točkami, tretja pa Alisa Rebol z 78,4 točkami.

V kategoriji II. RUMENA je prvo mesto pripadlo Pii Capl Škrinjar z 84 točkami, drugo pa Manci Lončar z 82 točkami. Ostali tekmovalci v tej kategoriji se v Finale tekmovanja niso uvrstili.

V kategoriji III. ROZA je prvo mesto z doseženimi 84,3 točkami pripadlo Evi Mesarec.

V kategoriji IV. ORANŽNA je v konkurenci 16 tekmovalk in tekmovalcev prvo mesto s prvo nagrado in 96 točkami pripadlo madžarki Lili Nemeth, drugo mesto z drugo nagrado in 92,3 točkami lituanki Else Pilinkuite in tretje mesto z drugo nagrado in 91 točkami madžarki Dori Szepsi. Tretjo nagrado so prejli še Nuša Gujt Bauman (Slovenija, 87,9 točk), Ana Lina Telič (Slovenija, 87,4 točk), Rosina Szabo (Madžarska, 87 točk), Gregi Golob (Slovenija, 86,9 točk), Greta Chiaroni (Italija, 86,3 točk) in Tara Pečnik (Slovenija, 85,8 točk).

V kategoriji V. RDEČA je prvo mesto s prvo nagrado in doseženimi 97,3 točkami pripadlo japoncu Hiraku Saito, drugo mesto z drugo nagrado in 93,9 točkami madžarski Janki Dobra, tretje mesto z drugo nagrado in 91 točkami pa madžarski Csenge Csipan. Tretjo nagrado sta osvojili še slovenki Manca Strmčnik z 89,2 točkami ter Klara Strmčnik z 88,1 doseženimi točkami.

Kategorije SKUPINA:

V kategoriji VIII. VIJOLIČNA je prvo mesto z drugo nagrado in 93,1 doseženimi točkami zasedla skupina Plesnega kluba Zapleši si, drugo pa skupina Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača z 81,3 doseženimi točkami.

V kategoriji IX. MODRA je prvo mesto z 80,3 doseženimi točkami zasedla skupina Baletne šole Ana, drugo pa skupina Glasbene šole Vrhnika z 80 doseženimi točkami.

V kategoriji XI. ZELENA je prvo mesto z drugo nagrado in 93 doseženimi točkami pripadlo skupini Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Kategorije KOREOGRAFIJA:

V kategoriji XIII. KOREOGRAFIJA – spodbujanje lastne ustvarjalnosti 10 – 14 let je prvo mesto z drugo nagrado in 93,8 doseženimi točkami pripadlo Ani Lini Telič za lastno koreografijo Movement, drugo mesto s tretjo nagrado in 87 doseženimi točkami Brini Gerebic s koreografijo Love in tretje mesto s tretjo nagrado ter 86,6 doseženimi toočkami pa Eli Nori Belina, Izabeli Hace in Tari Pečnik za koreografijo Nedotakljivo.

V kategoriji XIV. KOREOGRAFIJA – spodbujanje lastne ustvarjalnosti 15 – 18 let je prvo mesto z drugo nagrado in 94 doseženimi točkami zasedla Eva Pletikosič s koreografijo Ne vem, drugo mesto z drugo nagrado in 91,4 doseženimi točkami Naomi Uma Zorman s koreografijo izSTOP ter tretje mesto z 77,8 točkami Nuša Gujt Bauman s koreografijo Violina.

V kategoriji XV. KOREOGRAFIJA PROFESIONALNO je prvo mesto z drugo nagrado in 94,8 doseženimi točkami pripadlo Dorotteyi Lengyel s koreografijo Mask off, drugo mesto s trejo nagrado in 88,6 točkami Patriciji Crnkovič in Tjaši Bucik s koreografijo Vert ter tretje mesto z 82,4 doseženimi točkami Claudii Sovre s koreografijo Do I dare?

Posebne nagrade so osvojili:

HIRAKU SAITO – posebna nagrada strokovne žirije za najbolj talentiranega plesalca,

BRINA GEREBIC – posebna nagrada strokovne žirije za najmlajšo udeleženko tekmovanja,

LANA POLAK – posebna nagrada strokovne žirije za najboljšo umetniško interpretacijo tekmovalne točke Rdeča kapica,

ANA LINA TELIČ – posebna nagrada strokovne žirije za  najboljšo lastno koreografijo tekmovalca,

TANJA PAVLIČ – posebna nagrada strokovne žirije za najboljšo učiteljico,

MIRJANA ŠROT – posebna nagrada strokovne žirije za najboljšo učiteljico,

GREGI GOLOB in ANA LINA TELIČ – posebna nagrada predsednice strokovne žirije, prof. Evelyn Teri: kotizacija za udeležbo na mednarodnem baletnem tekmovanju Vienna Grand Prix v juniju 2022,

ANJA PIPAN, ANA LINA TELIČ, ELA NORA BELINA, GREGI GOLOB, VANJA KOVAČEVIČ – posebna nagrada člana žirije Eriberta Verardija, 50% popust za udeležbo na Poletni baletní šoli Balletto di Verona,

SKUPINA PLESNI KLUB ZAPLEŠI SI / THE GROUP OF THE DANCE CLUB ZAPLESI SI – posebna nagrada strokovne žirije za muzikalnost in usklajenost pri izvedbi tekmovalne točke Tarantela,

JANKA DOBRA – prenosni baletni drog, ki ga poklanja Finabalerina,

LILI NÉMETH, VANJA KOVAČEVIČ, ANA LINA TELIČ – posebna nagrada Društva baletnih umetnikov Slovenije, kotizacija za enotedensko udeležbo na Mednarodnem poletnem baletnem taboru Dancs-Piran 2022,

GVENDOLIN NAGY, KATA BÁN, DOROTTYA LENGYEL – posebna nagrada Društva baletnih umetnikov Slovenije, kotizacija za sodelovanje v baletnih predstavah DBUS v juliju in avgustu 2022 z polno kotizacijo za udeležbo na Mednarodnem poletnem baletnem taboru Dancs-Piran 2022.

Gostovanje Madžarskega mladinskega baletnega ansambla Madžarske plesne univerze iz Budimpešte

Sinteza sodelovanja Društva baletnih umetnikov Slovenije z Madžarsko plesno univerzo iz Budimpešte (HDU) poteka že od leta 2010, ko so študenti največje in najpomembnejše madžarske baletno-izobraževalne ustanove nastopili v Gaudeamus baletnem koncertu, ki ga je takrat organiziralo Društvo baletnih umetnikov Slovenije.

V letu 2022 je Madžarski mladinski baletni ansambel v Sloveniji uprizoril dve predstavi, prvo 23. maja v Gledališču Park v Murski Soboti, drugo pa 24. maja v Veliki dvorani SNG Maribor. Slednja je bila tudi otvoritvena slovesnost letošnjega Mednarodnega baletnega in koreografskega tekmovanja TUTU.

Na obeh večerih so se študenti HDU v prvem delu predstavili v odlomkih iz klasičnih baletov Labodje jezero ter Raymonda, pa v raznih variacijah iz baletov Paquita, Giselle in Plamen Pariza ter v dveh sodobnih točkah, Jungle by night Roberta Bondare, ki je v Sloveniji doživela krstno uprizoritev ter Mask off v koreografiji študentke HDU, Dorottye Lengyel. V drugem delu večera so zaplesali znamenito koreografijo Roberta Northa z naslovom The Death and the Maiden (Smrt in dekle).

Kontinuirano sodelovanje med DBUS in HDU je bilo vzpostavljeno z namenom ne le vsakoletnih izmenjav, gostovanj, pač pa predvsem zato, da se omogoči domačim baletno-izobraževalnim ustanovam in njih učiteljem tudi vpogled v delo ene najvidnejših evropskih baletno-izobraževalnih inštitucij in danes edine z univerzitetnim učnim programom za baletne plesalce. Resnici na ljubo pa se je izkazalo, da je v domačem krogu sila malo učiteljev, ki bi jih takšna primerjava sploh zanimala. Razloge za to prepuščamo tistim učiteljem baleta, ki večera Madžarske baletne univerze iz Budimpešte niso obiskali. Kakorkoli, sodelovanje Društva baletnih umetnikov Slovenije z Madžarsko baletno univerzo (HDU) iz Budimpešte je obrodilo sadove, saj je v letih sodelovanja kar nekaj slovenskih baletnih plesalcev študij baleta zaključilo prav na HDU, nekaj pa se jih na HDU še vedno izobražuje.

Baletni koncert Društva baletnih umetnikov Slovenije na Jesenicah

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v soboto, 14. julija 2022 v Gledlišču Toneta Čufarja na Jesenicah uprizorilo celovečerni baletni koncert, v katerem so plesali Ana Klašnja in Filip Jurič (Pas D’esclave, koreografija Jose Martinez in Adagietto, koreografija Renato Zanella), Maryia Pavlyukova in Filippo Jorio (Giselle, koreografija Jean Coralli, ‎Jules Perrot),  dijakinji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, VALENTINA BENKIČ in Neža Ana Goričar (Bigbang v lastni koreografiji), Petar Đorčevski (Voyage, koreografija Renato Zanella), Emilie Tassinari in Thomas Giugovaz (Labodje Jezero, pas de deux Odete in Princa, koreografija Lew Ivanov), Mirjana Šrot in Tomaž Golub (Hora, koreografija Edward Clug), Erika Pinzano in Thomas Giugovaz (Labodje Jezero, pas de deux Odile in Princa, koreografija Marius Petipa), Jan Trninič (Blind tango, koreografija Edward Clug), Nina Noč in Petar Đorčevski (Labodje Jezero, Elegija, koreografija Lynn Charles) ter Asami Nakashima in Yuya Omaki (Talisman, koreografija Marius Petipa).

Svečani mednarodni baletni koncert za mir v SNG Opera in balet Ljubljana

V soboto, 7. maja 2022 sta Društvo baletnih umetnikov Slovenije in Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana v koprodukciji uprizorila Svečani mednarodni baletni koncert za mir, ki je nosil simboliko poziva k miru v svetu. Mir in svet brez vojn omogoča človeštvu normalno in verodostojno življenje, hkrati pa je ena največjih vrednot človeka. V programu večera so pred razprodano dvorano SNG Opera in balet Ljubljana nastopili gosti Ukrajinca Anastasia in Denis Matvirnko (Zvezdi mednarodnih baletnih odrov, nekdanja prvaka Gledališča Mariinsky iz Sankt Petersburga, ki sta Rusijo zapustila zaradi vojne v Ukrajini) z duetom iz baleta Radio and Juliet v koreografiji Edwarda Cluga, Matvienkova pa še z Umirajočim labodom Michala Fokina, Anna Tsygankova in Giorgi Potskhishvili (HET Nizozemski narodni balet) z Grand pas de deuxom iz tretjega dejanja baleta Don Kihot v koreografiji Mariusa Petipaja ter s pas de deuxom iz baleta Raymonda v koreografiji Rachel Beaujean, Virna Toppi in Massimo Garon (Balet Gledališča La Scala iz Milana) z duetom Amore e pesche v koreografiji Gianluce Schiavonija ter v solo točki Toppijeve z naslovom Girasole (Sončnica) v koreografiji Maura Bingozettija, rusa Veronika Selivanova in Vasily Tkachenko

(nekdanja solista Gledališča Mariinsky iz Sankt Petersburga, ki sta Rusijo zapustila zaradi vojne v Ukrajini) s sodobnim duetom »Quiet« v koreografiji Poline Mitryashina ter Chanell Cabrera Sanson in Adrian Sánchez

(Balet Nacionalnega gledališča Brno, Češka Republika) s pas de deuxom Odile in Princa iz tretjega dejanja baleta Labodje jezero v koreografiji Mariusa Petipaja, člani Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Ana Klašnja in Filip Jurič z duetom Pas d’esclave iz baleta Gusar, koreografa José Carlos Martineza in Adagiettom koreografa Renata Zanelle, Tjaša Kmetec in Kenta Yamamoto z duetom iz baleta Veliki Gatsby koreografa Lea Mujića, Petar Đorčevski z Voyage koreografa Renata Zanelle, Nina Noč in Kenta Yamamoto z Elegijo iz Labodjega jezera v koreografiji Lynn Charles, Nina Kramberger in Oleksandr Koriakovskyi z duetom iz baleta Romeo in Julija Renata Zanelle, Erica Pinzano,Lukas Bareman, Gabriela Mede, Matteo Moretto, Emilli Tassinari in Thomas Giugovaz s koreografijo Lukasa Zuschlaga z naslovom Cavaleria Rusticana ter dijakinji Koservatorija za glasbo in balet Ljubljana, Valentina Benkič in Neža Ana Goričar z lastno koreografijo z naslovom Bigbang.

Na večeru je Slovenska Karitas zbirala dobrodelna sredstva, ki so bila namenjena begunkam iz Ukrajine, materam samohranilkam, prav tako pa je šel v dobrodelne namene tudi celoten izkupiček od prodaje vstopnic. Večer sta umetniško vodila Tomaž Rode in Petar Đorčevski.

Baletni Rock Spektakel v Zagrebu

V soboto 19. 3. se je v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu, odvijal plesni dobrodelni koncert za pomoč žrtvam vojne v Ukrajini.

Baletni spektakel naj bi originalno odplesali plesalci Ukrajinskega Klasičnega Baleta, ki pa zaradi trenutne politične situacije, z izjemo dveh (Olga Timošiva in Ivan Žuuravlov), niso mogli priti. Člani Mariborskega baletnega ansambla so takoj priskočil na pomoč in pred nabito polno dvorano uprizorili večer dveh koreografij Edwarda Cluga. Koncert še je začel z baletom Quatro, ki so ga odplesali plesalci Ivan Žuravlov, Olga Timošiva, Tijuana Križman in Tamàs Darai, medtem ko so plesalci Matjaž Marin, Olga Timošiva, Yuya Omaki, Ivan Žuravlov, Tomaž Viktor Abram Golub, Davide Buffone in Matteo Magallotti v drugem delu odplesali že dolgo poznano uspešnico Radio And Juliet.

Večer so okronali številni vzkliki občinstva, stoječi aplavzi in poklon z Ukrajinsko zastavo v znak spoštovanja in podpore ljudem, ki se trenutno bojujejo v vojni v Ukrajini.

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je objavilo razpis za prijave k oblikovanju novih koreografij za projekt »Gala večer novih baletnih koreografij na glasbo slovenskih skladateljev 2022«

Izvršni odbor Društva baletnih umetnikov Slovenije je na spletni strani https://www.dbus.si/razpisi-dbus/ objavil razpis. za prijave k oblikovanju novih koreografij za projekt »Gala večer novih baletnih koreografij na glasbo slovenskih skladateljev 2022«

Razpis je odprt do vključno 10. marca 2022.

Balet na TV Slovenija v mesecu januarju

V mesecu januarju 2022 si lahko na Televiziji Slovenija ogledate tri baletne oddaje:

Sreda, 26.1., TV SLO2,  ob 14.00
NISMO POZABILI NA VAS!


Baletni plesalci SNG Opere in baleta Ljubljana in Društva baletnih umetnikov Slovenije. Posnetek baletnega koncerta iz SNG Opera in balet Ljubljana, ki je 6. junija 2020 potekal v živo pred prazno dvorano in neposrednem televizijskem prenosu.
68’44” 

Četrtek, 27.1., TV SLO2, ob 22.00
MLADI BALETNI TALENTI, Antoneta Turk in Filip Jurič  (Balkonska scena iz baleta Romeo in Julija)

Društvo baletnih umetnikov Slovenije.
Približno 10′   

nato                                                                             

SIMFONIJA OTOŽNIH PESMI: SKRITI POGLED (posvetilo Tomažu Pandurju)

Balet SNG Opera in balet Ljubljana
34’32”                                                                                                                 

Po spletni premieri Nanine pesmi v režiji in koreografiji Valentine Turcu v SNG Maribor še v živo

Devet mesecev po spletni premieri bo občinstvo v torek, 28. septembra 2021, ob 18. uri v Veliki dvorani SNG Maribor videlo glasbeno-plesno uprizoritev Nanine pesmi v režiji in koreografiji Valentine Turcu na znamenita besedila Frana Milčinskega – Ježka. Nastopajo Nana Milčinski, Bojan Maroševič in Baletni ansambel SNG Maribor: Ema Perić, Adriana Cioata, Metka Masten, Ines Uroševič, Tanja Baronik, Satomi Netsu, Tiberiu Marta, Sytze Jan Luske, Jan Trninič, Vadim Kurgajev, Mircea Golescu, Cristian Popovici, Lucio Mautone, Mateo Magalotti in Alexandru Pilca.

Izhodišče projekta je glasbena slikanica Nanine pesmi, ki predstavlja manj znano Ježkovo poezijo. Uprizoritev slika zgodbo o odraščanju deklice ob dedku in spoznavanju njunega skupnega vesolja risarij, igračk ter sanjskega sveta.

Koreografinja in režiserka Valentina Turcu je svojo izkušnjo med ustvarjanjem glasbene, dramske in plesne uprizoritve Nanine pesmi opisala kot povsem drugačno vstopanje v svet domišljije, ki se spleta v dialogu med dedkom in vnukinjo. “Zdi se mi, da se bodo lahko otroci z nami počutili hkrati doma, v določenih trenutkih na potovanju in obenem tudi v brezmejnem vesolju, ki ga prežemata domišljija in srčnost.”

“Nanine pesmi so pesmi, ki jih je napisal moj dedek, Frane Milčinski – Ježek o meni, zame in so nastajale od mojega rojstva do približno tretjega leta,” pravi Nani Milčinski, ki pesmi interpretira na odru, “sama se v uprizoritvi pojavljam in izginjam na različne načine: kot tista Nana, ki sem nekoč bila in nisem več in se je v nekaterih trenutkih le bežno spominjam ali pa je v drugih še vedno del mene, tako živa kot včeraj.”

Ježkov citat ‘kar v srcu imaš rada, vse tebi pripada’, ki je postal nekakšen moto uprizoritve, je pomenljivo vplival na zasnovo vizualne estetike uprizoritve. “Želela sem ustvariti magično, poetično, subtilno uprizoritev. Kot nekakšen sprehod po spominih v popolnoma novem gledališkem žanru,” pravi Valentina Turcu.

“Ta zgodba je naposled zaživela tako na odru kot v resničnem življenju, s tem pa je postala točno takšna, kot sem si jo želela: čarobna in srčna,” pravi Nana Milčinski.

Otroško gledališče je, kot ugotavlja Valentina Turcu, v esenci preprosto, a prav v tem tiči največja past odraslih: “Otrok ima izjemno senzibilno, skorajda lasersko natančno percepcijo in vidi skozi srce, zato mu moramo dovoliti, da sam raziskuje in sproti ustvarja.”

Jani Hace in Matija Krečič sta avtorja glasbenih aranžmajev, glasbo podpisujejo Anja Pavlin, Jan Medle, Peter Penko, Janez Dovč, Tomaž Okroglič Rous, Jani Hace. Avtor veznega besedila je Nejc Gazvoda, video je prispeval Rok Predin, scenograf je Matic Kašnik, kostumografinja Nataša Recer, dramaturški sodelavec Vili Ravnjak, asistentka koreografinje Tanja Baronik, oblikovalec luči Tomaž Premzl, tonski mojster Gregor Mendaš. Glasbo so posneli Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko Simona Robinsona, koncertna mojstrica Oksana Pečeny Dolenc, Zbor Opere SNG Maribor, zborovodkinja Zsuzsa Budavari-Novak, miks in mastering je naredil Danilo Ženko, glasbeni producent je Jani Hace.

Slovesno obeleženje 30-letnice umetniškega delovanja Edwarda Cluga

Z velikim glasbeno-plesni projektom Carmina Burana v izvedbi baleta, opernih solistov in zbora ter simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča boSNG Maribor v petek, 10. septembra 2021, ob 19.30 v Veliki dvorani SNG Maribor slovesno obeležil 30-letnico umetniškega delovanja Edwarda Cluga.

Umetniški direktor Baleta SNG Maribor Edward Clug je svojo poklicno pot kot plesalec začel pred tridesetimi leti in se razvil v enega najbolj iskanih svetovnih koreografov.

Orfova znamenta kantata Carmina Burana v koreografiji Edwarda Cluga je bila v Veliki dvorani SNG Maribor premierno uprizorjena 16. maja 2021 in obeležila odpiranje gledališč po dolgotrajnem zaprtju zaradi epidemije koronavirusa.

Baletno & koreografsko tekmovanje TUTU 2021

TUTU 2021 – slovensko & mednarodno baletno tekmovanje bo potekalo od 22. – 24. oktobra 2021 v Gledališki in koncertni dvorani Lendava. TUTU 2021 odpira vrata vsem baletnim plesalkam, plesalcem in koreografom, ne glede na njihovo nacionalnost. V različnih kategorijah SOLO, kategorijah SKUPINA ter v treh kategorjah KOREOGRAFIJA se lahko pomerijo učenke in učenci baletnih šol z osnovnim ali razširjenim programom, dijakinje in dijaki srednjih baletnih šol, študenti višješolskih in visokošolskih baletnih ustanov in profesionalni baletni plesalci, ne glede na njihovo starost. TUTU tudi v letu 2021 ohranja kategorijo, ki smo jo poimenovali ZLATA, v njej pa se lahko pomerijo profesionalni baletni plesalci od 27 leta starosti dalje. Zlata kategorija je posebnost tekmovanja TUTU, saj večina baletnih tekmovanj uveljavljenim in izkušenejšim plesalcem, starejšim od 27 let, tekmovanja ne omogoča. Če se v vseh ostalih SOLO in SKUPINA kategorijah baletnega tekmovanja TUTU ocenjujeta primarno tehnična in umetniška izvedba, se v Zlati kategoriji primarno ocenjujeta odrska prezenca in interpretacija. Prva novost baletnega tekmovanja TUTU 2021 je, da v vseh kategorijah, razen v V. RDEČI, VI. BORDO in VII. ZLATI, tekmovalci namesto po dvokrožnem, tekmujejo po enokrožnem tekmovalnem sistemu. Druga novost tekmovanja pa sta dve novi kategoriji v okviru tekmovanja koreografskih miniatur, s čimer se kategoriji KOREOGRAFIJA PROFESIONALNO pridružujeta še kategoriji KOREOGRAFIJA – SPODBUJANJE LASTNE USTVARJALNOSTI 10 – 14 LET in KOREOGRAFIJA – SPODBUJANJE LASTNE USTVARJALNOSTI 15 – 18 LET. Z njima želimo spodbujati mlade k čimprejšnjemu pričetku delovanja na področju baletne koreografije. Zatorej, dobrodošli prav vsi baletni plesalci k sodelovanju na baletnem & koreografskem tekmovanju TUTU 2021!

Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma premiera baleta Dunajski večer v izvedbi baleta SNG Opera in balet Ljubljana

V četrtek, 26. avgusta 2021, bo balet SNG Opere in baleta Ljubljana ob 20. uri na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma premierno uprizoril balet v dveh delih Dunajski večer, v koprodukciji med SNG Opera in balet Ljubljana in Cankarjevim domom. Na odru bodo zaživele koreografije na priljubljene melodije avstrijskih skladateljev, ki jih je umetniški direktor baleta Renato Zanella tokrat postavil posebej za baletni ansambel.

O novi baletni predstavi so na včerajšnjem srečanju z novinarji poleg koreografa Renata Zenelle spregovorili še Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, Staš Ravter, direktor SNG Opera in balet Ljubljana, dirigent Kevin Rhodes, baletna solista Ana Klašnja in Lukas Zuschlag ter pianist Petar Milić.

Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski je v uvodu povedala, da je ta koprodukcija z ljubljansko operno-baletno hišo pred novo sezono obeh institucij čudovit predtakt v umetniški začetek. Za ljubljanski baletni ansambel je predstava odlična priložnost, da zaplešejo na nekoliko večjem in akustičnem odru Gallusove dvorane. »Ko balet začasno zapusti svojo matično hišo in pride na oder Gallusove dvorane, je to drugačna in dodatna komponenta njihovemu ustvarjanju,« je poudarila Cetinski. Direktor SNG Opera in balet Ljubljana Staš Ravter pa se je za to priložnost zahvalil in dodal, da je baletna koprodukcijska predstava po težkem obdobju »postavila nove temelje sodelovanja med obema kulturnima hišama v mestu«.

Za baletnimi plesalci SNG Opera in balet Ljubljana več kot uspešno gostovanje na poletnem festivalu v Madridu

Poletni festival Veranos de la Villa, ki od začetka julija gosti priznana domača in tuja imena iz sveta umetnosti, je bil za baletne plesalce SNG Opere in baleta Ljubljana odlična priložnost, da so se predstavili tujemu občinstvu. Plesalci so s svojo eleganco, estetiko in strastjo navdušili tako organizatorje festivala kot baletu naklonjeno občinstvo, ki si je na dvorišču Kulturnega središča Conde Duque ogledalo tri predstave baleta Veter. 

Dvorišče poletnega festivala Veranos de la Villa v Madridu v organizaciji Kulturnega središča Conde Duque je bilo 11., 12. in 13. avgusta rezervirano za baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana. Od več kot tisoč sedišč jih je bilo zaradi korona ukrepov zasedenih nekaj manj, a vendar si je predstavo od blizu ogledalo tri tisoč obiskovalcev festivala, ki niso skrivali navdušenja. Plesalce so vsak večer pospremili z bučnim aplavzom.

Baletni plesalci Ana Klašnja, Tjaša Kmetec, Nina Noč, Rita Pollacchi, Yaman Marie Kelemet, Nina Kramberger, Erica Pinzano, Marin Ino, Chie Kato, Tasja Šarler, Lara Flegar, Katja Romšek, Petar Đorčevski, Lukas Zuschlag, Kenta Yamamoto, Thomas Giugovaz, Filippo Jorio, Filip Jurič, Hugo Martin Mbeng Ndong, Yujin Muraishi, Aleks Theo Šišernik, Yuki Seki in Christopher Robert Thompson so se tamkajšnjemu občinstvu predstavili s posebej za to priložnost oblikovano koreografijo umetniškega direktorja baleta Renata Zanelle: »Poimenoval sem jo Veter, v španščini Viento, ki po težkih epidemičnih časih prinaša nov val energije, ljubezni in optimizma. Verjamem, da so obiskovalci večera to začutili, še bolj pa so se s to harmonijo glasbe in plesa zlili plesalci, ki jim je nastop na takšnem festivalu pustil velik umetniški pečat.« Baletni večer, ki ga je podprlo tudi Veleposlaništvo RS v Madridu, je izzvenel v dveh delih, v drugem delu so še posebej izstopali klasični valčki.

Baletno poletje Društva baletnih umetnikov Slovenije v Avditoriju Portorož

Društvo baletnih umetnikov bo tudi letošnje poletje v amfiteatru Avditorija Portorož predstavilo več baletnih predstav.

31. julij 2021 ob 21. uri

BALETNI VEČER DANCS-PIRAN Z GOSTI

31. julija 2021 ob 21. uri bo na sporde prvi večer Dancs-Piran, na katerem bodo poleg letošnjih udeležencev Mednarodnega poletnega baletnega kampa Dancs-Piran nastopili mladi slovenski profesionalni baletni plesalci.

2. avgust 2021 ob 21. uri

SVEČANI BALETNI VEČER 2020 & STRAUSSOVE SANJE

2. avgusta 2021 bo v prvem delu baletnega večera na sporedu Svečani baletin večer 2020, ki ga v preteklem letu nismo mogli uprizoriti zaradi ukrepov, vezanih na preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Na Svečanem baletnem koncertu 2020 bodo plesali priznani domeči in tuji baletni plesalci. V drugem delu bo na sporedu balet Straussove sanje v koreografiji Renata Zanelle in v izvedbi baleta SNG Opera in balet Ljubljana. 

4. avgust 2021 ob 21. uri

CARMEN

4. avgusta 2021 bo na odru amfiteatra Avditorija Portorož celovečerna baletna predstava Carmen v koreografiji Tomaža Rodeta. Carmen bo plesala Nina Noč, Don Jose bo Petar Đorčevski, Michaela Tijuana Križman Hudernik, Escamillo pa Tomaž Golub.

6. avgust 2021 ob 21. uri

ROMEO IN JULIJA

6. avgusta 2021 bo že tradicionalno na sporedu celovečerni balet Romeo in Julija. Julija bo torkat mlada slovenska baletna plesalka Antoneta Turk, ki je junija 2021 diplomirala na Madžarski baletni univerzi. Romeo bo Filip Jurič, Mercutio Tomaž Golub, Benvolio Jan Trninič, Lady Capulet Nina Noč, Lord Capulet pa Siniša Bukinac.

7. avgust 2021 ob 21. uri

DANCS 2021 BALETNI VEČER

GALA BALETNI VEČER

7. avgusta 2021 ob 21. uri bo na spordu Dancs 2021 gala baletni večer, na katerem bodo poleg letošnjih udeležencev Mednarodnega poletnega baletnega kampa Dancs-Piran v raznih pas de deuxih nastopili profesionalni baletni plesalci.

 

Več informacij na spletni strani www.avditorij.si

Balet Povodni mož bo slovesno obeležil začetek slovenskega predsedovanja Svetu EU

Balet SNG Maribor bo z uprizoritvijo baleta Povodni mož na Bledu slovesno obeležil začetek slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Balet Povodni mož je slovenski poziv in darilo Evropi in svetu obenem, da se po izkušnji z virusno pandemijo vrnemo k svojim civilizacijskim temeljem in na teh izhodiščih ponovno določimo naše duhovne in kulturne vrednote, tako v odnosu do narave kot do soljudi. Baletna uprizoritev mednarodno uveljavljenega koreografa Edwarda Cluga sodobnega človeka skozi dialog s preteklostjo nagovarja k iskanju rešitev za prihodnost v povezani, združeni Evropi in prinaša sporočilo o volji do življenja kot njenega temelja.

Edward Clug se je baletne uprizoritve pesnitve Povodni mož lotil s prepoznavno avtorsko poetiko sodobnega baleta in v sodelovanju s svojo stalno ustvarjalno ekipo in umetniškimi sopotniki: skladateljem Milkom Lazarjem, scenografom Markom Japljem in kostumografom Leom Kulašem.

Balet se opira na slovenske mitološke začetke in pesniško zapuščino Franceta Prešerna, s katerim je slovenska književnost dosegla enega vrhuncev v evropski literarni zgodovini. Prešeren je zgodbo za balado Povodni mož črpal iz znamenite Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. V njej govori o prevzetni ljubljanski mladenki, ki tako dolgo izbira svoje plesalce, da jo nazadnje vzame za svojo nevesto povodni mož. Poleg tega pa, kot je povedal minister za kulturo dr. Simoniti, ta stara legenda pripoveduje tudi zgodbo o meščanih in meščankah Ljubljane, ki so se vsako prvo nedeljo v mesecu juliju družili ob številnih dogodkih v centru mesta. In ni naključje, da se tudi predsedovanje Slovenije Svetu EU začne 1. julija, torej, kot meni minister za kulturo, v tej zgodbi zlahka vidimo tudi metaforično vzporednico z datumom začetka slovenskega predsedovanja.

Poleg tega pa Valvasor, ko govori o povodnem možu, govori o umetnosti, o navadah, ki spreminjajo vsebinske poudarke, govori torej o metafori, je še izpostavil minister za kulturo. To pomeni, da moramo baletu, uvodnemu taktu začetka slovenskega predsedovanja, kot ga je poimenoval minister za kulturo, prisluhniti tako s kulturno umetniškega vidika kot z vidika metafore, saj gre med drugim tudi za “za povezovanje kulturne dediščine z naravovarstveno komponento, torej z vodo, ki je temelj življenja”.

Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je prepričan, da je Edwardu Clugu znova uspelo ustvariti vrhunski umetniški dogodek, ki bo odmeval tako doma kot v tujini. Baletno predstavo, ki je pripravljena tako, da se jo lahko uprizori na prostem ali v zaprtem prostoru, so pripravljali dve leti. Ob tem je direktor izrazil zadovoljstvo na tem, da so se s sodelavci uspešno spopadli z organizacijskimi in tehničnimi izzivi izvedbe baleta na plavajočem odru.

Edwardu Clugu je ob prvem obisku otoka in ob pogledu na kamnite stopnice oziroma naravni amfiteater, kot jih je poimenoval, postalo jasno, da bo oder tik ob vznožju stopnic, ob pomolu, postavljen kot podaljšek otoka. “Plavajoči okrogel oder predstavlja nekakšno luno, ki jo je pridobil otok. Na sredini te lune je luknja, ki spominja na neko svetišče. Na tem svetišču bomo praznovali ta pomemben dogodek … skozi umetnost, glasbo in ples in skozi gledališče, ki želi biti pristno in tudi pogumno.”

Zaupal nam je, da sporočilo baleta ostaja skrito v kamnu, po katerem romarji že stoletja radovedno korakajo, kot je korakal on sam ob prvem obisku otoka. Prav tako sporočilo ostaja skrito tudi na gladini jezera, ki bo rahlo božala podobe gledalcev. Clug upa, da bo balet dobra popotnica za prijaznejšo prihodnost.

Zaključimo lahko, da je pesnitev dobro izhodišče za baletno preiskovanje sodobnega človeka in njegovih vrednot. Kdaj in ali smo morebiti kakor Prešernova mladenka v svojem načinu prebivanja v svetu prekoračili mejo hýbris (ošabnosti), kar je po pričevanju starih Grkov sprožilo “jezo bogov”?

Balet bo uprizoril baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Povabilo na ples pod ljubljanskim zvezdnatim nebom

V sklopu festivala Junij v Ljubljani bo v četrtek, 17. junija 2021, ob 21. uri na Kongresnem trg gala baletni večer z naslovom Povabilo na ples.

Na baletnem večeru z naslovom Povabilo na ples se bo predstavil baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana. Večer bo sestavljen iz klasičnih in sodobnejših koreografij, ki se bodo povezale v romantično in čarobno baletno zgodbo pod zvezdnatim nebom. Očarali vas bodo s priljubljenimi in znanimi dueti iz baletov Trnuljčica, Don Kihot in Veliki Gatsby.

Vse, ki želite videti tudi priprave baletnih umetnikov na predstavo – ogrevanje, vaje in nekaj baletnih korakov, ste dobrodošli na ogledu baletnega klasa ob 18. uri.

Zaplavajte v magičnost baletnega večera, prepletenega z romantiko, s temperamentom in z večno klasiko.

Baletni solisti SNG Opera in balet Ljubljana bodo nastopili na mednarodnem festivalu v Bolzanu

V italijanskem Bolzanu se te dni intenzivno pripravljajo na mednarodni plesni festival baletnih talentov z naslovom inDanza.21 v sklopu praznika Bolzano v cvetju (Bolzano in fiore). Na gala baletnem večeru bodo nastopili tudi solisti SNG Opera in balet Ljubljana, ki bodo pestro plesno dogajanje 24. maja 2021 ob 20. uri tudi sklenili.

Plesni festival inDanza.21 organizira Kulturno središče svete Klare (Centro servizi culturali Santa Chiara) in najstarejše ter prestižno gledališče Teatro sociale v Trentu. Ta že vrsto let vabi mlade baletne plesalce iz različnih svetovnih gledališč, da se predstavijo tamkajšnjemu občinstvu, kjer je plesna kultura še kako živa.
Baletni solisti Tjaša Kmetec, Ana Klašnja, Nina Noč, Rita Pollacchi, Petar Đorčevski, Kenta Yamamoto in Lukas Zuschlag se bodo 24. maja ob 20. uri v Kapucinskem parku v Bolzanu predstavili z dueti iz klasičnega repertoarja, kot so baleti Trnuljčica, Don Kihot, Romeo in Julija, sodobnejšim Velikim Gatsbyjem koreografa Lea Mujića ter s koreografijami umetniškega direktorja Renata Zanelle na glasbo Mozarta, Straussa in Beethovna.
Umetniški direktor ljubljanskega baleta Renato Zanella se nastopa na tem prestižnem festivalu, ki ga 22. maja odpira italijanski baletni plesalec Alessio Carbone z mladimi talenti pariške opere (Opéra national de Paris), zelo veseli in napoveduje, da bo festival pokal po šivih. Občinstvo si namreč zaradi epidemije, ko so gledališča po vsem svetu zaprla svoja vrata, baletne kulture izjemno želi.

Program gala večera v Bolzanu:

1. Trnuljčica, Pas de deux (3. dejanje)
Glasba: Peter Iljič Čajkovski
Koreografija: Irek Mukhamedov po M. Petipaju
Plesalca: Nina Noč, Kenta Yamamoto

2. Pizzicato polka
Glasba: Johann Strauss ml.
Koreografija: Renato Zanella
Plesalca: Rita Pollacchi, Alessio Carbone k. g.

3. Romeo in Julija, Pas de deux (1. dejanje)
Glasba: Sergej Sergejevič Prokofjev
Koreografija: Youri Vámos
Plesalca: Ana Klašnja, Petar Đorčevski

4. Veliki Gatsby, Pas de deux (2. dejanje)
Glasba: Samuel Barber
Koreografija: Leo Mujić
Plesalca: Tjaša Kmetec, Kenta Yamamoto

5. Op. 73, Adagio
Glasba: Ludwig van Beethoven (Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, op. 73)
Koreografija: Renato Zanella
Plesalca: Nina Noč, Lukas Zuschlag

6. Don Kihot, Pas de deux (3. dejanje)
Glasba: Ludwig Minkus
Koreografija: Irek Mukhamedov po M. Petipaju in A. Gorskem
Plesalca: Ana Klašnja, Petar Đorčevski

7. Voyage
Glasba: W. A. Mozart (Koncert za klavir in orkester v A-duru, KV 488, Adagio)
Koreografija: Renato Zanella
Plesalec: Alessio Carbone k. g.

8. Valček Pomladni glasovi (Frühlingsstimmen Walzer)
Glasba: Johann Strauss ml.
Koreografija: Renato Zanella
Plesalca: Tjaša Kmetec, Lukas Zuschlag

9. Koračnica Radetzkega (Radetzky-Marsch)
Glasba: Johann Strauss st.
Koreografija: Renato Zanella
Plesalci: Celotna zasedba

V SNG Maribor prihaja premiera Carmine Burane v koreografiji Edwarda Cluga

Vir: SNG Maribor

Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v nedeljo, 16. maja 2021, ob 21. uri premierno uprizorila Carmino Burano v koreografiji Edwarda Cluga. Veliki glasbeno-plesni projekt, ki na odru združuje kar sto trideset nastopajočih, tako plesalcev kot glasbenikov pod taktirko Simona Krečiča, med katerimi so tudi trije operni solisti – sopranistka Petya Ivanova, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj –, ponuja tudi obilico dih jemajočih podob v scenografiji Marka Japlja. Balet si bo mogoče ogledati tudi v neposrednem prenosu na TV Slovenija 2.

“Največji izziv je bil najti svoj smisel, svojo zgodbo znotraj Orffovega monumentalnega dela in se izogniti odvečnemu podvojevanju tega, kar na neki način ‘izpovesta’ že samo besedilo in glasba,” nastanek uprizoritve opisuje Edward Clug, umetniški direktor Baleta SNG Maribor.

Gonilna sila koreografije je sledeč vsebini različnih besedil iz srednjeveškega rokopisa Codex Buranus paralelizem med cikli narave, zlasti med pomladnim prebujanjem narave ter človeškim življenjem in poželenjem. Prav prebujanje poželenja v mladem telesu, ki hrepeni po prepovedanem in nedosegljivem (sadežu), predstavlja gibalno napetost popotovanja po štiriindvajsetih “spevih”. Oblika, ki se je spontano izrisovala, je bil krog, ki sovpada s krogom sreče iz prvega speva O Fortuna in ga ustvarja trideset plesalcev, pri tem pa prav vsak od njih stremi k jedru te popolne naravne oblike. Bolj ko se krog oži, več napetosti in sile preveva njegovo jedro.

“S simboliko pregnetena Orffova scenska kantata je nedvomno še danes izredno priljubljeno delo, v katerem pa sem iskal predvsem spontane gibalne impulze, ki bi med razgrinjanjem glasbenega toka gledalca nagovorili in ga nevsiljivo vključili v ta nenehno vrteč se krog življenja, da bi lahko naš svet tudi in predvsem v teh časih velikih izzivov in osebne potrpežljivosti na novo zaživel ter se prerodil skozi skupno gledališko izkušnjo. Že sama Orffova uglasbitev zvrstno nadvse raznolikih pesmi ponuja tako rekoč nešteto interpretacij eksistencialnega vprašanja, kaj so pravzaprav sreča, življenje in ljubezen, izmed katerih ni nobene napačne – prav gotovo pa ni nobena interpretacija edina pravilna in univerzalna,” pravi Edward Clug.

Plešejo Catarina de Meneses, Tijuana Križman Hudernik, Metka Masten (Ines Urošević), Evgenija Koškina, Tetiana Svetlična, Ema Perić, Hristina Stojčeva, Asami Nakashima, Mirjana Šrot, Satomi Netsu, Olesja Hartmann Marin, Mina Radaković, Monja Obrul, Tea Bajc, Mircea Golescu, Tiberiu Marta, Yuya Omaki, Alexandru Pilca, Sytze Jan Luske, Gaj Žmavc, Davide Buffone, Matteo Magalotti, Jan Trninič, Tomaž Golub, Tim Dolinšek, Luka Ostrež, Lucio Mautone, Maro Vranaričič. Nastopajo Simfonični orkester SNG Maribor, koncertna mojstrica Oksana Pečeny Dolenc, Zbor Opere SNG Maribor, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak. Kostumograf je Leo Kulaš, oblikovalec luči Tomaž Premzl, asistenta koreografa Matjaž Marin in Sergiu Moga.

29. APRIL – MEDNARODNI DAN PLESA

Mednarodni plesni komite, ki deluje pod okriljem Mednarodnega gledališkega inštituta ITI Unesco, je leta 1982 ustanovil Mednarodni dan plesa. Praznujemo ga 29. aprila, na rojstni dan Jeana-Georgesa Noverra (1727−1810), stvaritelja novodobnega baleta. Vsako leto na ta dan obkroži svet poslanica ene od znamenitih osebnosti s področja plesa. Namen praznovanja in vsakoletne poslanice je povezati vse zvrsti plesa, da bi častili to obliko umetnosti in vedno znova odkrivali njeno univerzalnost, da bi premagali vse politične, kulturne in etnične ovire ter povezali ljudi skozi mir in prijateljstvo v jeziku, ki mu pravimo PLES. Prva mednarodna plesna poslanica leta 1982 je bila zaupana slovenskemu baletnemu umetniku Henriku Neubauerju.

Leta 2021 mednarodno plesno poslanico sporoča mednarodno uveljavljeni nemški baletni prvak Friedemann Vogel.

Pri nas je leta 2009 Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) pričelo z objavljanjem slovenskih plesnih poslanic ob Mednarodnem dnevu plesa. Te slovenskemu plesnemu krogu in slovenski javnosti vsako leto sporoča eden od priznanih domačih baletnih in plesnih umetnikov. Prva, leta 2009, je bila zaupana koreografu, baletnemu plesalcu in Umetniškemu direktorju Baleta SNG Maribor Edwardu Clugu; druga, leta 2010 baletnemu plesalcu, koreografu, pedagogu in dobitniku strokovne nagrade Pia in Pino Mlakar 2010 za vseživljenjsko delo na področju baletne koreografije Vlastu Dedoviču; leta 2011 baletnemu plesalcu, koreografu, pedagogu, prejemniku strokovne nagrade Lydie Wisiakove 2011 za življenjsko delo na področju baletne umetnosti ter Prešernove nagrade za življenjsko delo 2018 Janezu Mejaču; leta 2012 baletnemu umetniku in častnemu predsedniku DBUS dr. Henriku Neubauerju; leta 2013 solistki baleta SNG Maribor in koreografinji Valentini Turcu; leta 2014 baletnemu plesalcu in prejemniku Prešernove nagrade za življenjsko delo 1996 Vojku Vidmarju, leta 2015 plesalcu, koreografu in prejemniku nagrade Prešernovega sklada 2015 Gregorju Lušteku; leta 2016 baletni in plesni pedagoginji ter pobudnici Revij klasično-baletnih šol in društev RS Ani Vovk Pezdir;  leta 2017 baletnemu plesalcu, koreografu in predsedniku Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomažu Rodetu; leta 2018 baletni plesalki, pedagoginji in prejemnici strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo leta 2017 Ljiljani Keča, leta 2019 baletnemu plesalcu in umetniškemu vodji Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Petru Đorčevskemu ter leta 2020 prešernovima nagrajencema Milku Šparembleku in Vojku Vidmarju.

Leta 2021 slovensko plesno poslanico sporoča priznana baletna solistka Baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Nina Noč.

Slovensko plesno poslanico objavlja

Mednarodno plesno poslanico objavlja

KOREOGRAF EDWARD CLUG PREDLAGAN ZA DRŽAVLJANA EVROPE

Dr. Milan Brglez je 14. aprila 2021 za nagrado Državljan Evrope predlagal baletnika, koreografa in umetniškega direktorja Baleta SNG Maribor Edwarda Cluga, so sporočili iz pisarne dr. Brgleza. Brglez je poudaril, da bi Evropski parlament s podelitvijo nagrade Državljan Evrope Edwardu Clugu “utrdil sporočilo prijateljstva med narodi in državami. Edward Clug je umetnik, ki odseva povezano in brezmejno Evropo, Evropo ljudi in medkulturnega dialoga. Edward Clug s svojim predanim delom kljubuje aktualni pandemiji in dokazuje, da danes ni v krizi kultura, temveč odnos države in družbe do kulture, kar moramo spremeniti”.

Edward Clug je v treh desetletjih svojega ustvarjanja s svojimi projekti in mednarodnimi gostovanji spletel tesne vezi med slovenskimi in evropskimi umetniki in kulturnimi ustanovami ter prispeval k evropskemu povezovanju na kulturnem področju in evropski dimenziji mesta Maribor.

Nagrada Državljan Evrope – nagrada za izjemne dosežke se podeljuje za posebne dosežke na področjih projektov, ki spodbujajo boljše medsebojno razumevanje in tesnejše povezovanje med državljani držav članic ali krepijo čezmejno ali transnacionalno sodelovanje znotraj Evropske unije. Od slovenskih umetnikov sta jo doslej prejela Boris Pahor in Drago Jančar.

EDVARD DEŽMAN, PREJEMNIK GLAZARJEVE NAGRADE 2021 ZA ŽIVLJENJSKO DELO

Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju umetnosti je Odbor za podeljevanje Glazarjevih nagrad, ki ga sestavljajo dr. Karmen Teržan Kopecky, Klemen Brvar, Mateja Emeršič Dover, Irena Gajser, Branislav Rajić, Janez Ujčič, Jelka Vrečko, Jure Žnidaršič in dr. Miran Štuhec – predsednik, podelil Ediju Dežmanu, dolgoletnemu članu baletnega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ki je s svojim delom močno zaznamoval slovenski baletni prostor in vplival na razvoj slovenske plesne umetnosti. » Edi Dežman je v različnih vlogah baletnega solista, baletnega pedagoga, koreografa ter umetniškega vodje mariborskega in ljubljanskega baleta dal ključni prispevek k dvigu profesionalne ravni slovenske baletne umetnosti, ki je tako postala mednarodno primerljiva«, med drugim piše v obrazložitvi nagrade.

Edi Dežman (rojen 1944) se je po začetnem baletnem pouku v Mariboru šolal in diplomiral leta 1968 na Srednji baletni šoli v Ljubljani v razredu prof. Lidije Wisiakove. Še pred koncem baletnega šolanja se je vključil v ljubljanski baletni ansambel, kjer je začel dobivati prve solistične vloge. V sezoni 1971/72 ga je angažirala mariborska Opera kot baletnega solista in tako se je vrnil spet tja, kjer je začel svoje prve plesne korake. Kot baletni solist je odplesal vrsto vidnejših vlog in s svojo osebnostjo in baletnim znanjem predstavljal mejnik v razvoju mariborskega moškega baleta. Njegove vidnejše kreacije so bile v baletih, ki se jih sam najraje spominja: Franz (Coppelia), Prvi toreador (Don Kihot), James (La Sylphide), Albrecht (Giselle), Fant (Nevsakdanji dan), Adam (Stvarjenje sveta), Peter Klepec (Peter Klepec), Nurali (Bahčisarajska fontana), Mercutio (Romeo in Julija) in drugih. Edi Dežman je v plesni karieri odplesal preko 45 solističnih vlog.

Poleg poletnega šolanja v Franciji – Cannesu (štipendist Kulturne skupnosti Ljubljana), kjer je specializiral klasični balet pri baletnih mojstrih Hightower, Dolin, Ferran, Gilpin, Franchetti, je študiral tudi na Leningrajskem koreografskem akademskem učilišču (študij pedagogike in metodike klasičnega baleta, karakternih plesov, stilnih plesov in duetnega plesa), kjer je diplomiral leta 1985 v razredu Irine Trafimove in si pridobil naziv baletnega pedagoga.

Po vrnitvi iz takratne Sovjetske zveze v Maribor je prevzel vodstvo mariborskega baleta, ki ga je vodil vse do upokojitve leta 1993. V tem času in še prej je deloval tudi kot baletni pedagog in asistent gostujočim koreografom sam pa je leta 1986 v baletnem večeru koreografiral ”Drugo suito za godala” M. Lipovška. Kot umetniški vodja obeh slovenskih baletov je k sodelovanju povabil znane slovenske koreografe (Neubauer, Sevnik, Dedovič, Kosi, Meglič) in koreografe iz tujine (Orlikowsky, van Schayk, Lopez, Bogdanić in druge).

V delo Mariborske baletne šole in pozneje Srednje baletne šole se je vključil že leta 1971 in od tedaj naprej je skoraj nepretrgoma vzgajal mlade plesalce vse do danes; njegovi učenci so na tekmovanjih mladih baletnih plesalcev posegali po najvišjih priznanjih), zato mu je Srednja glasbena in baletna šola v Mariboru leta 2003 podelila Listino za pomembne uspehe na področju baletnega izobraževanja.

V letih 1988/89 so ga kot gosta pedagoga povabili v Maastricht na Nizozemskem na baletno šolo Rijkshogeschool, kjer je koreografiral Štiri letne čase Aleksandra Glazunova in na Akademijo za igralsko umetnost Toneelacademie, kjer je predaval gib študentom dramske igre. V sezonah 1994/95 in 1995/96 pa je bil umetniški vodja ljubljanskega baletnega ansambla, kjer je pripravil balete Matiček se ženi, Don Kihot, baletni večer Toer Van Scayka, Giselle in obnovitveno predstavo Hrestač. Po predstavi Don Kihot, ki je bila velika uspešnica ljubljanskega baleta, sta mu nestorja slovenskega baleta Pina in Pio Mlakar napisala naslednje: ” Odkritosrčna hvaležnost nama narekuje naslednje vrstice: občudujeva vaš umetniški instinkt, ustvarjalno plesalčevo vero, vašo hrabrost in prizadevnost, vse kar je tako odrešujoče poseglo v nered in bolno malodušje ljubljanskega baletnega gledališča. Hvala!”

Poleg poučevanja na baletni šoli je deset let poučeval klasiko in karakterne plese na Plesnem centru Maribor – Plesni izbi. Poleg tega udejstvovanja je vodil tudi poletne plesne seminarje doma in na tujem (poletne plesne šole v Mariboru, Rušah, Rovinju) in deloval kot učitelj v plesnem studiu SNG Maribor.

Edi Dežman je v funkcijah baletnega solista, baletnega pedagoga, asistenta in vodje baleta prispeval k dvigu ravni slovenskega baleta. S kreacijami zahtevnih klasičnih vlog je vedno predstavljal zgled ostalim kolegom in mlajšim, ki so prihajali za njim. S pedagoškim delom se je uveljavil tako doma kot v tujini in poučeval številne generacije mladih plesalcev predvsem na mariborski Baletni šoli; plesalce, ki so aktivni v mariborskem kulturnem prostoru in širše. S svojim delom kot umetniški vodja obeh nacionalnih baletov pa je prispeval k razvoju baletne umetnosti pri nas, še posebej v Mariboru, kjer je s prevzemom umetniškega vodstva na stežaj odprl mariborsko baletno hišo svežim in novim idejam, vabil mednarodno priznane koreografe ter dal možnost ustvarjanja mladim koreografom in plesalcem, ki danes predstavljajo pomemben del slovenske baletnega prostora.

Zaradi vsega navedenega, ga je naše stanovsko baletno društvo leta 2004 nagradilo s prestižno nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo.

Iz istih razlogov ga predlagamo za Glazerjevo nagrado Mestne občine Maribor za leto 2018, ki si jo nedvomno zasluži za njegovo delo v dobrobit mariborskega ter slovenskega baleta; umetniško delovanje Edija Dežmana je pustilo neizbrisni pečat v mariborskem   kulturnem prostoru.

 

SOLISTIČNI NASTOPI EDIJA DEŽMANA V BALETIH NA MARIBORSKEM ODRU

  1. A. Mozart LES PETIT RIENS, 1961/62
  2. Delibes COPPELIA, 1971/72
  3. Prokofjev ROMEO IN JULIJA, 1972/73
  4. Otrin BALETNI ČEVELJČKI PRIPOVEDUJEJO, 1972/73 (75/76) (Solistične vloge:  Les petit riens, Giselle, Trepak, Navihanka, Hoe down, Spectre de la rose, Zeleni Jurij)
  5. Otrin PROMETEJ 73, 1973/74
  6. Minkus DON KIHOT, 1974/75
  7. Lajovic NEVSAKDANJI DAN, 1975/76
  8. Loevenskjoeld LA SYLPHIDE, 1975/76
  9. Hristič OHRIDSKA LEGENDA, 1976/77
  10. Otrin E = MC2, 1976/77
  11. Petrov STVARJENJE SVETA, 1977/78
  12. Škerl OPOJNO POLETJE, 1978/79
  13. Cipci PIKA NOGAVIČKA, 1978/79
  14. Adam GISELLE, 1979/80
  15. Škerl PETER KLEPEC, 1980/81
  16. I. Čajkovski HRESTAČ, 1981/82
  17. Minkus DON KIHOT, 1982/83
  18. Cipci POHUJŠANJE V DOLINI, 1983/84
  19. Ipavec SERENADA, 1985/86
  20. Ravel BOLERO, 1985/86
  21. Ipavec SERENADA, 1986/87
  22. Ravel BOLERO, 1986/87
  23. V. Asafjev BAHČISARAJSKA FONTANA, 1987/88
  24. Grieg PEER GYNT, 1989/90
  25. I. Čajkovski HRESTAČ, 1989/90
  26. Grieg PEER GYNT, 1990/91
  27. Grieg PEER GYNT, 1991/92

SOLISTIČNI NASTOPI EDIJA DEŽMANA V OPERNIH VLOŽKIH NA MARIBORSKEM ODRU

  1. Orff PREMETENKA 1971/72
  2. Verdi MOČ USODE 1971/72
  3. Smetana PRODANA NEVESTA 1972/73
  4. Verdi TRAVIATA 1972/73
  5. Foerster GORENJSKI SLAVČEK 1973/74
  6. Bizet LOVCI BISEROV 1973/74
  7. Ponchielli GIOCONDA 1974/75
  8. Lortzing CAR IN TESAR 1975/76
  9. Verdi TRAVIATA 1976/77
  10. Parma ZLATOROG 1977/78
  11. Bizet CARMEN 1977/78
  12. Švara SLOVO OD MLADOSTI 1978/79
  13. Gershwin PORGY IN BESS 1981/82
  14. Gounod FAUST 1982/83
  15. Gotovac ERO Z ONEGA SVETA 1982/83
  16. Bizet CARMEN                                                 1983/84
  17. Humperdinck JANKO IN METKA 1985/86
  18. Strauss NETOPIR 1986/87

NASTOPI V BALETNEM ZBORU IN SOLISTIČNI NASTOPI EDIJA DEŽMANA V BALETIH LJUBLJANSKE OPERE

  1. Švara NINA 1963/64
  2. I.F. Stravinski OGNJENA PTICA 1963/64
  3. I. Čajkovski TRNJULČICA 1964/65
  4. Dutilleux VOLK 1965/66
  5. Berlioz FANTASTIČNA SIMFONIJA 1965/66
  6. Lipovšek FESTIVAL 1965/66
  7. Ukmar GODEC 1965/66
  8. Ciglič OBREŽJE PLESALK 1965/66
  9. Adam GISELLE 1966/67
  10. Ipavec SERENADA 1967/68
  11. Auric SOBA 1967/68
  12. I. Čajkovski ČLOVEK IN USODA 1967/68
  13. Prokofjev ROMEO IN JULIJA 1967/68
  14. Bartok ČUDEŽNI MANDARIN 1968/69
  15. Fribec VIBRACIJE 1968/69
  16. Francaix GOLI CESAR 1968/69
  17. Anonimus NAVIHANKA 1968/69
  18. Lalo SUITA V BELEM 1970/71
  19. V. Asafjev BAHČISARAJSKA FONTANA 1970/71
  20. Egg JOAN IZ ZARISSE 1970/71
  21. von Einem RONDO O ZLATEM TELETU (TV film) 1971
  22. Hačaturjan SPARTAK (k.g.) 1971/72
  23. I. Čajkovski ROMEO IN JULIJA (k.g. – Mercutio) 1981/82

NASTOPI EDIJA DEŽMANA V OPERNIH VLOŽKIH NA LJUBLJANSKEM ODRU

  1. Borodin KNEZ IGOR 1965
  2. Gotovac ERO Z ONEGA SVETA 1966
  3. Verdi PLES V MASKAH 1966
  4. Smetana PRODANA NEVESTA 1966
  5. Verdi RIGOLETTO 1966
  6. Massenet THAIS 1966
  7. P. Musorgski SOROČINSKI SEJEM 1967
  8. W. Gluck ORFEJ IN EVRIDIKA 1967
  9. Foerster GORENJSKI SLAVČEK 1967
  10. Verdi AIDA 1967
  11. I. Čajkovski PIKOVA DAMA 1970
  12. Božič ARES – EROS 1971
  13. Bizet CARMEN 1971

GOSTOVANJA EDIJA DEŽMANA V SLOVENIJI

  1. Koncert jugoslovanskih baletnih umetnikov Ljubljana 1974 v sklopu Mednarodnega festivala Ljubljana (pas de deux iz baleta Navihanka)
  2. Mednarodni festival Ljubljana (Peter Klepec) 1981
  3. Mednarodni festival Ljubljana (Don Kihot) 1982
  4. Mednarodni festival Ljubljana (Spectre de la rose)                                      
  5. Srečanje jugoslovanskih umetnikov baleta 1982 (Varšavski koncert)

GOSTOVANJA EDIJA DEŽMANA V TUJINI

Trst; Bologna; Reggio Emilia; Treviso; Modena; Parma; Brescia; Monfalcone; Gradec; Praga; Titove Užice; Osijek; Novi Sad; Varaždin…

SODELOVANJE S TUJIMI IN DOMAČIMI KOREOGRAFI

Anton Dolin; Sergej Lifar; Aleksandra Balašova; Irina Lukašova; Toer Van Schayk; Dinko Bogdanič; Vaczslav Orlikowsky; Vasile Solomon

Henrik Neubauer; Iko Otrin; Metod Jeras, Majna Sevnik, Štefan Suhi, Vlasto Dedovič, Ivo Kosi, Janez Meglič; Slavko Eržen, Črt Škodlar, Lydia Wisiak, Dragan Živadinov

NEKAJ STROKOVNIH KRITIK EDIJA DEŽMANA KOT BALETNEGA SOLISTA IN KOREOGRAFA

”Tehnično in plesno najboljši par sta bila Etka Klinčeva ter Edi Dežman.” Pretnar, Delo, 1968 (Silvestrska oddaja, Dobro leto voščimo, RTV Ljubljana)

”Od baletnih solistov je na premierski predstavi močno, skoraj premočno prerastel ostale z odlično kreacijo mladi, prav letos na novo v mariborski balet presajeni plesalec E. Dežman. S prekipevajočo plesno energijo in zanesljivim občutkom za tehnične prvine je z vsakim nastopom prognoziral še dolgo vzpenjajočo se krivuljo svojega talenta.” Dolski, Večer, 1971 (Coppelia)

”Mariborski ansambel optimistično zaznamuje prehod ljubljanskega plesalca Edija Dežmana v svoj okvir. Z njim pa prihajanje ljubljanske tradicije, ki jo ustvarjajo solisti v ansamblu z daljšo in srečnejšo kontinuiteto. Če torej čutimo za Franzem, ki ga pleše Dežman na mariborskem baletnem odru, neposredni vzgled prvega plesalca ljubljanskega ansambla Janeza Mejača, je to vsekakor treba pozdraviti.” Vogelnik, Delo, 1971 (Coppelia)

”Visoko umetniško točkovanje pa velja vsekakor E. Dežmanu, ki je vlogo tako znamenitega, v prizmatičnih pramenih obsežnega baletnega lika odplesal in tudi izražal v najbrž tudi zanj do zdaj največji prepričljivosti.” Dolski, Večer, 1972 (Romeo in Julija)

”Poleg nosilcev glavnih vlog moram posebej omeniti še E. Dežmana. Brez dvoma je od mariborskih plesalcev on tisti, ki je pokazal največ baletno – tehničnega znanja in hkrati plesalec, ki s svojim žarom potegne za seboj ansambel, pri gledalcih pa izzove aplavz na odprti sceni.” Tauber, Delo, 1972 (Romeo In Julija)

”E. Dežman je realiziral silno zanimiv koncept Mercutia. Njegov predsmrtni plesni monolog mi bo ostal v spominu kot resničen igralski dosežek izven običajnih solzavih šablon. Dežman je rajši poudaril mladeniško vihravost in neopredeljenost do fenomena smrti.” Goršič, Večer, 1973 (Romeo in Julija)

Od tega živo občutljivega živca izvedbe gre posebej omeniti predvsem E. Dežmana v sliki Razvrat. Izraz, ki je zelo po njegovi meri in to smo se že nekajkrat prepričali. povzeto iz kritike; F. Dolski, Večer, 1973 (Prometej 73)

”Prepad med baletno tehničnimi zmogljivostmi na eni strani in med pripovednostjo na drugi je med V. Butorac in ansamblom prevelik. Edini plesalec, ki je zgradil most nad tem prepadom je E. Dežman. Ta plesalec združuje zelo solidno baletno znanje in izraznost svojega telesa.” Tauber, Delo, 1973 (Prometej 73)

”Izvedbeno je kolaž baleta več pasoven. V njem je dominanten sodobni sproščeno elementaren ples, ki v njem sodeluje in se izživlja zlasti moški del ansambla z E. Dežmanom na čelu.” Vogelnik, Dnevnik, 1973 (Prometej 73)

”E. Dežman je bil enakovreden solist gostoma iz HNK Zagreb.” Frelih, Večer, 1973 (Prometej 73)

”Plesalec E. Dežman, ki se je razvil v plesalca visoke profesionalnosti in izredne dinamike, je poosebljenje španskega plesnega elementa, omenjam, da je s svojim španskim plesom izzval prave ovacije ploskanja.” Vogelnik, Dnevnik, 1974 (Don Kihot)

”E. Dežman je vlogo prvega toreadorja in solista v fandangu odplesal s takšno iskrivostjo in baletno eksaktnostjo, da mu lahko samo čestitamo.” Tauber, Delo, 1974 (Don Kihot)

”Prvi plesni par Silfide – O. Ilić in škotskega plemiča Jamesa – E. Dežmana, dveh plesalcev, ki vseskozi nosita vredno svojo plesno odgovornost, obdaja ansambel s solisti v cizelirani baletni dekorativnosti vseskozi pripovedne baletne pravljice.” Vogelnik, Dnevnik, 1975 (La Sylphide)

”E. Dežman nas je kot mlad škotski plemič navduševal s svojo zelo dobro baletno tehniko” Tauber, Delo, 1975 (La Sylphide)

[…] Pohvali pa tudi neprisiljeno disciplino in sproščenost v izvajanju baleta La Sylphide z O. Ilić, E. Dežmanom, R. Teglaši, J. Žmavec, I. Otrinom in drugimi. povzeto iz kritike; Vlado Golov, Večer, 1975 (La Sylphide)

”Zelo spretno je bil postavljen moški del janičarjev z iskrivim E. Dežmanom.” Učakar, Večer, 1976 (Ohridska legenda)

”Mariborski solist E. Dežman je z velikim znanjem in umetniškim žarom plesal vodjo janičarjev, bobnarja in je vodilni plesalec v skoraj vseh skupinskih plesih.” Tauber, Delo, 1976 (Ohridska legenda)

”E. Dežman, ki ima centralno mobilizatorsko vlogo v dogajanju kot janičar in kot plesalec-bobnar in se razvija v svojskega dinamičnega plesalca mariborske baletne scene.” Vogelnik, Naši razgledi, 1977 (Ohridska legenda)

”… To je že nekaj let najboljši plesalec v Mariboru, ki ga tudi njegove soplesalke težko dohitevajo v čistosti gibov in plesni izraznosti telesa.” Tauber, Delo, 1977 (Stvarjenje sveta)

”Edi Dežman in Ruža Teglaši sta nosila svoj greh lepo, sinhrono in s precej odprtega prostora za izpovedno kakovost. Posebno ob prebujanju prve ljubezni z vsemi prilastki postopnega odkrivanja biološkega razkrivanja bioloških razlik med spoloma.” Učakar, Večer, 1977 (Stvarjenje sveta)

”V vlogi Hudiča je nastopil D. Novak. Boljši v igri, toda tehnično šibkejši je podal lik, ki je ob nastopu E. Dežmana kot Adama in R. Teglaši kot Eve – prvih plesalcev mariborskega baleta, skoraj zbledel.” Šrot, Dnevnik. 1977 (Stvarjenje sveta)

”Ob nastopu Edija Dežmana kot Adama in Ruže Teglaši kot Eve – prvih plesalcev mariborskega baleta, so drugi liki zbledeli. Njun balet je bil nežno čuteče gibanje, čistih linij in zrele izpovednosti.” Šrot, Dnevnik, 1977 (Stvarjenje sveta)

”E. Dežman v vlogi Jureta, vaškega prenapeteža, je tudi v tej vlogi ustvaril opazno kreacijo in je po svoji plesni naravi plesalec elegantnih in svežih barv.” Učakar, Večer, 1978 (Opojno poletje)

”Posebej velja omeniti E. Dežmana kot Jureta, ki je bil tudi tokrat, kot vedno, zelo soliden.” Šrot, Dnevnik, 1978 (Opojno poletje)

”Od naših solistov naj posebej omenim O. Ilić in E. Dežmana. Dežman je v solističnem nastopu nadplesal svojo soplesalko, medtem ko sta bila v podržki oba zlita v celoto in najboljša prav v zadnjem delu.” Šrot, Dnevnik, 1979 (Giselle)

”E. Dežman je s čisto baletno tehniko odplesal vlogo v težkem duetu kmečkega para.” Tauber, Delo, 1979 (Giselle)

”Lepo je izdelan ansambelski ples žanjcev in žanjic v I. dejanju, ter posamezne solistične interpretacije ”veterana” mariborskega baleta E. Dežmana v vlogi Petra Klepca. Njegov pas de deux z Dobro vilo – O. Ilić še posebno ugaja.” Šrot, Dnevnik, 1981 (Peter Klepec)

”Naslovno vlogo je plesal E. Dežman, plesalec, ki mu ta vloga zares ustreza. Pokazal je svoje dobro baletno znanje, plastičnost baletnih gibov in odrsko izkušenost.” Tauber, Delo, 1981 (Peter Klepec) 

”Klarin princ iz sanj, E. Dežman … Vsak njegov korak je izveden do kraja, spušča se v čiste baletne poze in daje videz nezmotljivosti. Zaradi svoje nepovršnosti je verjetno tudi dober pedagog v baletni šoli.” Tauber, Delo, 1981 (Hrestač)

”Vlogo Hrestača je pisal Edi Dežman in spet pokazal svojo radoživo plesno naravo in zanesljivo odrsko nastopanje.” Učakar, Večer, 1981 (Hrestač)

”… vloge Župana z zelo karakterno izpeljavo E. Dežmana,…” Učakar, Večer, 1983 (Pohujšanje v dolini…)

”… zanesljivi E. Dežman v vlogi Župana.” Šrot, Dnevnik, 1984 (Pohujšanje v dolini…)

”V baletni kompoziciji (Serenada), pravšnji za preizkus mladih v baletni klasiki in obvladovanju stilov…E. Dežman pa je s svojim solom vsem njim in publiki pokazal, da ga v baletnem znanju mlajši še niso dohiteli.” Tauber, Delo, 1986 (Serenada)

”E. Dežman pa je s svojim solom vsem njim in publiki dokazal, da ga v baletnem znanju mlajši še niso prehiteli”. Tauber, Delo, 1986 (Bolero)

”Kljub temu, da je predvsem pri ansambelskih plesih Dežman še vedno moral tehnične plesne elemente prilagajati znanju plesalk in plesalcev, sta Largetto v izvedbi B. Polič in M. Bajca ter Presto v izvedbi T. Baronik in istega partnerja stvaritvi, ki so zelo blizu tistemu, kar je umetnik želel povedati.” Šrot – Feguš, Dnevnik, 1987 (Druga suita za godala, koreografija E. Dežman)

”… zasedba glavnih vlog je odlična… v blisku meča oster kot britev E. Dežman,…” Učakar, Večer, 1987 (Bahčisarajska fontana)

”V vlogi Nuralija je bil imeniten Edi Dežman, ki je ob tej premieri praznoval 25. obletnico umetniškega delovanja; zrel in izkušen plesalec.” Šrot, Dnevnik, 1987 (Bahčisarajska fontana)

”Že nekaj let je vodja mariborskega baleta Edi Dežman, znan in odličen baletnik.” Höller, Ballet Journal, 1988 

 

NEKAJ POMEMBNIH KOREOGRAFIJ IN ASISTENC EDIJA DEŽMANA

 

KOREOGRAFIJE

  1. Brecht ŽIVLJENJE GALILEA Drama, 1972
  2. Donizetti LJUBAVNI NAPOJ 1972
  3. Lipovšek DRUGA SUITA ZA GODALA 1985
  4. Rossini SEVILJSKI BRIVEC 1986
  5. Hercigonja HLAPEC JERNEJ 1988
  6. Glazunov BALETNI VEČER, Maastricht 1988
  7. Offenbach TROMB’ – AL – CAZAR,
  8. Fest In Hellbrunn, Salzburg 1992
  9. PRODUKCIJE BALETNE ŠOLE MARIBOR IN PLESNE IZBE MARIBOR 1971-2003

ASISTENCE

  1. I. Čajkovski ROMEO IN JULIJA 1972
  2. Minkus DON KIHOT 1974
  3. Kantušer FLAMSKA LEGENDA 1985
  4. Štuhec POESIES 1985
  5. Ipavec SERENADA 1986
  6. Šivic ZORENJE 1986
  7. Ravel BOLERO 1986
  8. Grieg PEER GYNT 1980
  9. Asafjev BAHČISARAJSKA FONTANA 1987
  10. Workman LUNA NAD MISSISIPIJEM 1992

NEKAJ NASTOPOV NA TELEVIZIJI

  1. I. Čajkovski HRESTAČ 1967
  2. Jeras UJETNIŠKO TABORIŠČE (TV balet) 1968
  3. Lanner VALČEK 1967
  4. Osterc MASKA RDEČE SMERTI 1967
  5. Č. Škodlar SALON ZA SMEH 1967
  6. Sevnik TIK-TAK KARNEVAL (TV balet) 1968
  7. Otrin MOŽ S KOLESOM 1970
  8. von Einem RONDO O ZLATEM TELETU 1971

 

STROKOVNA – PEDAGOŠKA DEJAVNOST

  1. Učitelj baleta na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor 1971-2003
  2. Učitelj baleta na nižji Glasbeni šoli Ptuj
  3. Učitelj baleta na nižji Glasbeni šoli Slovenska Bistrica
  4. Učitelj baleta na Rijkshogeschool in na Akademiji za igralsko umetnost Toneelacademie Maastricht, Nizozemska
  5. Organizacija in izvedba gostujočih učnih ur ”Prerez skozi zgodovino baleta” v sklopu Društva baletnih umetnikov Slovenije
  6. Član maturitetne komisije Republike Slovenije za področje baleta
  7. Član komisije Tekmovanja mladih baletnih plesalcev Slovenije
  8. Leta 2002 sodeloval pri oblikovanju programa višjega strokovnega izobraževanja za baletne pedagoge in pripravil katalog znanj za predmete:
  • osnove duetnega plesa
  • hospitacije
  • praktično pedagoško delo

 

NAGRADE

1999     Priznanje za dolgoletno delovanje v korist slovenske baletne umetnosti ob 80. obletnici    slovenskega baleta, DBUS

2002     Priznanje in iskrena zahvala župana Mestne občine Maribor za uspešno delo z mladimi

2003     Listina Dr. Romana Klasinca za pomembne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju,            Srednja glasbena in baletna šola Maribor

2004     Nagrada Lydie Wisiakove za življenjsko delo, DBUS

 

ZAPISI V KNJIGAH

ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988

SLOVENSKI KDO JE KDO, Drago Bajt, Nova revija, Ljubljana, 1999

DAS KLASSICHE BALLET – MEIN LEBEN, Waclaw Orlikowsky, Christa Höller, Edition Strahalm, Graz, 1998

LEGENDA MARIBORSKEGA BALETA, Iko Otrin, Debora, Ljubljana, 2006

DARJA SEBASTIAN: V SPOMIN MERCEDES DOBRŠEK

Prejeto: 21. januar 2021

Komaj nekaj mesecev po smrti Gorazda Vospernika, se je poslovila še Mercedes Dobršek. Nekoč oba učitelja, čvrsta temelja ljubljanske baletne šole, ki sta se z zavzetim poučevanjem za vselej zapisala v slovensko baletno zgodovino.

Moji spomini na oba učitelja, kasneje sodelavca, so dragocen mozaik, ki sem ga sestavljala vse od časa, ko me je prof. Vospernik, povabil v baletno šolo. V nekem obdobju sem sama z njima delila mizo v zbornici na Turjaški ulici, honorarno sta poučevala še izjemna poznavalka karakternih plesov Jelena Marković in Franci Ambrožič, ki je kasneje prevzel vodenje celotne baletne šole. Ko sta se pridružili še primabalerina Magda Vrhovec, neumorni koreograf Vlasto Dedović, kasneje še solistka ljubljanskega baleta Maruša Vidmar, je bila šola steber bodočnosti baleta. Tudi kasnejše in današnje generacije, ki si utirajo pot glede na sodobne okoliščine in dogodke okrog nas, hote ali ne, črpajo energijo iz njihove dediščine.

Ko sva se pred nekaj leti z Mercedes Dobrškovo pogovarjali o minulih časih, so spomini kar vreli iz nje in nastal je zapis, ki ga posvečam njenemu spominu.

Leta 1925 rojena Ljubljančanka, se je z umetnostjo srečala v glasbeni družini že v mladosti. Navdušenje za opero in balet je bilo v času njenega odraščanja odsev kultiviranega vzdušja v družini, kar jo je kot eno redkih mladenk pripeljalo v gimnazijo. Osebnost, ki je zaznamovala baletno dogajanje njene mladosti, je bil gotovo Peter Golovin, ki je v burnih vojnih časih leta 1944 oživil Operno baletno šolo, kjer so poučevale Marta Remškar, Gizela Bravničar, Maša Slavčeva. Tja so bile povabljene tudi mlade plesalke kot Mercedes Dobršek, ki so že nekaj let sodelovale v operno-baletnih predstavah in njihovo izobraževanje je pomenilo vzpon kvalitete tedanjega baletnega ansambla.  Kasnejšo baletno kariero je zaznamovalo pomanjkanje moških plesalcev, tako so nekatera  dekleta višje postave, plesala moške vloge. Tudi Mercedes je to doletelo.

Solidno baletno znanje, ki ga je pridobila na odru  je botrovalo pomembni prelomnici leta 1960, ko je bila  povabljena v baletno šolo. Takrat so tam poučevale Nada Murašova, Lydia Wisiakova in predstojnica Gizela Bravničar. Mercedes je s svojo natančnostjo, toplino in predanostjo  zaznamovala naslednjih nekaj desetletij. V letu 1967 se je šoli pridružil Gorazd Vospernik, s katerim sta ostala povezana vse do njunih upokojitev in še dlje.

Že prej je vestno beležila šolske podatke in urejala statistiko baletne šole, od leta 1975, ko je prof. Vospernik postal predstojnik, pa je postala njegova pomočnica tudi uradno. V nadaljnjih letih je bila poleg pedagoškega dela neobhoden, predvsem pa povezovalni člen med baletnim oddelkom in vodstvom šole, saj si je balet znotraj glasbeno-baletne institucije večkrat moral utrjevati svoj položaj prav preko spretnih potez gospe Dobrškove.

V baletno šolo se je vozila s kolesom, vedno točna in pripravljena. V njenega »fička« sva sedli skupaj, ko sva se odpeljali v tovarno Tonosa dogovarjati se za odtenke dresov, ki so jih učenci potrebovali za letno produkcijo. Vse odtenke, ki sva si jih zamislili, so znali pobarvat. Ni bilo katalogov, kjer bi izbirali med mnogimi modeli in barvami, tako dresov kot krilc. Na vse je pomislila, tudi trakove v laseh. Zavzeta in natančna. Z veseljem sem vsrkavala njeno predanost baletu in jo negovala do upokojitve.

Do leta 1986, ko se je upokojila, je s svojo toplino in neizmerno ljubeznijo do baletne umetnosti zaznamovala predvsem osnovne baletne stopnje, stopinje in korake neštetih otrok, ki so obuvali baletne copate. Pomemben del njenega poslanstva je bil navdušiti otroke za baletno umetnost, jih razplesati in pripraviti osnove za nadaljnja naporna leta vsakodnevnega ponavljanja korakov in kombinacij.  Izjemne, prepoznavne, skoraj pregovorno domišljene so bile koreografije njenih pripravnic na neštetih produkcijah baletne šole. Ljubezen do glasbe in povezanosti le-te z gibom, je uspevala z množico otrok pripeljati do res perfektnih nastopov. Te drobne, a izjemno bogate koreografije, so odsevale njeno ljubezen do stilnih in karakternih plesov. Dolga leta je poučevala branle, pavane, menuete, poloneze, tarantele, ruske, madžarske plese. Znala je prefinjeno zaplesti oblike in jih osmisliti z značilno vsebino.

Ponavadi baletnega umetnika merimo s solo vlogami, Mercedes Dobršek pa je prepletala male, drobne korake v velika dejanja. Vsaka velika kariera se začne z obuvanjem baletnih copat, malimi koraki, drobnimi prstki oblikovanimi v baletno držo in prav ti začetki so najpomembnejši, a ponavadi prezrti in spregledani. Prav to veliko in žlahtno  vlogo je igrala ga. Mercedes Dobrškova v svojem dolgoletnem delu kot baletna pedagoginja na  baletni šoli Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje oz. Srednje baletne šole Ljubljana, zdaj Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Darja Sebastian

POSLOVILA SE JE MERCEDES DOBRŠEK

(21. 6. 1925 – 18. 1. 2021)

V ponedeljek, 18. januarja letos se je poslovila trenutno naša najstarejša baletna plesalka Mercedes Dobršek.

V ljubljanski baletni ansambel se je vključila leta 1942, kjer je dobivala prvo znanje pri Petru Golovinu. Z ustanovitvijo Operne baletne  šole leta 1944, je bila med prvimi učenkami skupaj s Tatjano Remškar, Majdo Škerjanc, Lidijo Lipovž in nekaterimi drugimi plesalkami.  Po poroki z basistom Friderikom Lupšo (1908-1986) je privzela  njegov priimek.

Plesala je v številnih baletih, operah in prva leta tudi v operetah. Izkazala se je pa tudi v nekaj solističnih vlogah – Slovanskih plesih Dvořaka, Igri kart Stravinskega, Ohridski legendi Stevana Hristića in v Pepelki Sergeja Prokofjeva.

Leta1961 je odšla na Srednjo baletno šolo v Ljubljani, kjer se je posvetila pedagoškemu delu kot predavateljica klasičnega baleta in karakternih plesov. Tam je začela tudi s koreografijami, predvsem ob vsakoletnih produkcijah. Ob jubileju ljubljanskega Baleta, leta 1970, je bila za svoje delo v baletu odlikovana z Redom dela s srebrnimi žarki.

Tisti, ki se je še spominjajo kot plesalke, predvsem pa njeni številni učenci, jo bodo gotovo ohranili v najlepšem spominu.                                                        

Henrik Neubauer

POSLOVILA SE JE ANDREJA TAUBER

Prejeli smo novico, da je decembra 2020 umrla Andreja Tauber. 

Diplomirala je v prvi generaciji Srednje baletne šole leta 1953. Po krajšem obdobju angažmaja v ljubljanskem baletnem ansamblu je bila dolga leta priznana poročevalka in kritičarka baletnega dogajanja in predstav v časopisu “Delo”.

RENATO ZANELLA NOVI UMETNIŠKI DIREKTOR BALETA SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA

RENATO ZANELLA NOVI UMETNIŠKI VODJA BALETA SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA

S 1. januarjem letošnjega leta je umetniško vodenje baleta v SNG Opera in balet Ljubljana prevzel priznani in izkušeni koreograf Renato Zanella, ki je med ostalim vodil tudi baletni ansambel Dunajske državne opere. Sebe in svoje delo opisuje kot rezultat radovednosti in odvisnosti od preizkušanja novih stvari, srečevanja novih ljudi in talentov, od katerih dobiva prepotreben ustvarjalni navdih za svoje delo.

Renato Zanella prihaja iz Verone, kjer se je začel plesno izobraževati, potem pa je šolanje nadaljeval v Cannesu v Centre de Danse International Roselle Hightower. Leta 1982 se je pridružil baletnemu ansamblu v Baslu, ki ga je vodil Heinz Spoerli, leta 1985 pa je odšel v ansambel Stuttgartskega baleta, ki ga je po Johnu Cranku vodila Marcia Haydée. Ta ga je leta 1993, potem ko je ustvaril serijo kreacij (Die andere Seite, Triptychon, Stati d’animo, Empty Place, Black Angels, Man im Schatten in Mata Hari), imenovala za rezidenčnega koreografa. To je bil zanj začetek mednarodne kariere in časa, ko je ustvaril nove koreografije za številne priznane ansamble, kot so: Nacionalni balet v Istanbulu, Balet v Monte Carlu, Švedski kraljevi balet, Balet Dunajske državne opere, berlinski baletni ansambel, Madžarski državni balet, Balet HNK, Opera v Rimu, gledališče San Carlo v Neaplju in Ballet San Francisco.

Do leta 2005, ko je Zanella vodil baletni ansambel Dunajske državne opere, je na tamkajšnjem odru postavil skoraj štirideset lastnih koreografij, od kratkih do celovečernih stvaritev (Wolfgang Amadée, Hrestač, Straussova Pepelka, Spartak in enodejanke Alles Walzer, Posvetitev pomladi, Bolero, Renard in Petruška). Tamkajšnji ansambel je preobrazil v izjemen kolektiv, ki je svoje plesalce lahko zasedal tudi v najzahtevnejših vlogah v predstavah največjih koreografov. Uprizorili so koreografije Kyliana, van Manena, Forsytha, Neumeierja, Balanchina, McMillana, Righta in Ashtona, pa tudi  klasične koreografije Petipaja in Nurejeva. Ljubitelji baleta so cenili njegov izjemen občutek za ravnovesje med pomembnim klasičnim repertoarjem, njegovimi avtorskimi kreacijami in novoklasičnim repertoarjem.

Mladim koreografom je Zanella ponudil priložnost, da so se izrazili, veliko pozornost pa je namenjal tudi izobraževanju novih generacij baletnih plesalcev, ki se šolajo v baletni šoli državne opere in ki jo je vodil med letoma 2001 in 2005. Med septembrom 2011 in decembrom 2015 je bil direktor baleta Grške nacionalne opere, med letoma 2013 in 2015 direktor baleta Arene v Veroni in med septembrom 2016 in decembrom 2017 direktor Nacionalnega baleta v Bukarešti.

Od februarja 2018 dalje vodi oddelek za koreografijo na glasbeni šoli v St. Poeltnu. Choreo Center Europe je mednarodna izobraževalna platforma za mlade koreografe, ki sodeluje z Europa Ballett in Akademijo za glasbo in umetnost. Leta 2009 se je Zanella posvetil novi zvrsti, operi. Na festivalu Attersee Klassik je bil deležen odličnega odziva na postavitev Mozartove opere Così fan tutte. Leta 2010 je režiral Carmen, Traviato, Medejo in Elektro na Egejskem mednarodnem festivalu v Grčiji, sledile so Sicilijanske večernice in Faust v Grški nacionalni operi ter Vesela vdova, Cavalleria rusticana in Netopir v Mannheimu, Veroni in Tirani. Italijanska plesna revija Danza&Danza ga je leta 1995 nagradila s križem časti za dosežke v znanosti in umetnosti. Leta 2010 pa ga je predsednik Avstrije za dosežke v Avstriji in tujini odlikoval z nazivom profesor.

SNG MARIBOR V BOŽIČNEM ČASU NA DRUŽBENIH OMREŽJIH

SNG MARIBOR V BOŽIČNEM ČASU NA DRUŽBENIH OMREŽJIH

Letošnji veseli december in predvsem božične praznike, ki si jih bomo prav gotovo zapomnili po socialni distanci in zaprtih gledaliških dvoranah, bodo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor polepšali s serijo dveh baletnih ‘streamingov’: glasbenoplesno uprizoritvijo Naninih pesmi in Božičnim baletnim gala koncertom. Ogledati si ju bo mogče na družbenih omrežjih Facebook in Youtube kanalu Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Na sam božični dan v petek, 25. decembra 2020, bosta Slovensko narodno gledališče Maribor in Cankarjev dom izvedla spletno premiero glasbenoplesne uprizoritve Nanine pesmi v režiji in koreografiji Valentine Turcu na znamenita besedila Frana Milčinskega – Ježka. Izhodišče projekta, v katerem nastopajo Nana Milčinski, Bojan Maroševič ter mariborski baletni ansambel, je glasbena slikanica Nanine pesmi, ki predstavlja manj znano Ježkovo poezijo. Uprizoritev slika zgodbo o odraščanju deklice ob dedku in spoznavanju njunega skupnega vesolja risarij, igračk ter sanjskega sveta. Praznični ‘streaming’ preko Facebook strani obeh institucij je božično darilo vsem otrokom.

V soboto, 26. decembra 2020, na dan neodvisnosti in enotnosti, pa bo mariborski baletni ansambel izvedel Božični baletni gala koncert, s katerim prinaša najprepoznavnejše koreografske uspešnice mariborskega Baleta, ki so postale zaščitni znak najvidnejših baletnih solistov in ansambla Baleta SNG Maribor. Pod umetniško odličnostjo in slogovno raznovrstnost odlomkov iz koreografij tako klasičnih baletov (Don Kihot, Gusar, Hrestač) kakor tudi sodobnejših dramskih baletov, kot so Romeo in Julija, Pepelka, Peer Gynt, in kreacij v zvrsti sodobnega baleta (Cantata, Zimski tango, N. N.) se tako podpisujejo mednarodni in domači baletni ustvarjalci, kot so med drugimi legendarni baletni mojster Marius Petipa, Jean-Christophe Maillot, David Nixon, Mauro Bigonzetti ter priljubljena domača koreografa Edward Clug in Valentina Turcu. Plešejo Catarina de Meneses, Ionut Dinita, Tijuana Križman Hudernik, Sergiu Moga, Gaj Žmavc, Davide Buffone, Alexandru Pilca, Matteo Magalotti, Tomaž Golub, Asami Nakashima, Yuya Omaki, Jan Trninič, Tetiana Svetlična, Olesja Hartmann Marin, Sytze Jan Luske, Tiberiu Marta, Monja Obrul, Mina Radakovič, Evgenija Koškina in Luka Ostrež.

V Baletu Slovenskega narodnega gledališča Maribor upajo, da boste med spremljanjem resnično bogatega koreografskega izbora, ki vas bo nedvomno popeljal v čarobni svet plesne fantazije, vsaj za hip pozabili na vsakdanje skrbi in tegobe.

NAVKLJUB PANDEMIJI USPEŠNA IZVEDBA SPLETNEGA BALETNEGA TEKMOVANJA TUTU 2020

NAVKLJUB PANDEMIJI USPEŠNA IZVEDBA SPLETNEGA BALETNEGA TEKMOVANJA TUTU 2020

Baletno tekmovanje TUTU je bilo v letu 2020 zaradi aktualnih razmer, vezanih na epidemijo novega koronavirusa in nalezljive bolezni Covid-19, ko se je pouk v baletnih šolah izvajal na daljavo in ko je bilo delo baletnih ansamblov večinoma prekinjeno, zastavljeno nekoliko drugače, in sicer tako, da je bilo izvedeno preko spleta (online). Tekmovalci so se na tekmovanje pripravljali doma, koreografijo za svoj tekmovalni nastop so sestavili sami, kot prostor pa so lahko izbrali katerikoli prostor svojega stanovanja.

Petčlanska žirija, ki so jo sestavljali Renato Zanella iz Italije kot predsednik, June Guaricci Tappendorff iz ZDA, Ljiljana Keča iz Slovenije, Hans-Joachim Tappendorff iz Nemčije ter v Sloveniji delujoči baletni plesalec Japonskega rodu Kenta Yamamoto, je tekmovalne nastope spremljala preko komunikacijskega spletnega programa Zoom, tekmovalci pa so neposredno po svojem nastopu prejeli komentarje žirantov.

Tekmovanja TUTU 2020 se je udeležilo 56 tekmovalcev, potekalo pa je v sedmih starostnih kategorijah. Strokovna žirija je bila žal primorana eno tekmovalko diskvalificirati, ker ni spoštovala omejitev za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in nalezljive bolezni Covid-19.

Rezultate baletnega tekmovanja TUTU 2020 si lahko ogledate na spletni strani https://www.tutubaletnotekmovanje.si, prav tako pa bo kmalu na voljo spletni ogled tekmovanja.