EDVARD DEŽMAN, PREJEMNIK GLAZARJEVE NAGRADE 2021 ZA ŽIVLJENJSKO DELO

Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju umetnosti je Odbor za podeljevanje Glazarjevih nagrad, ki ga sestavljajo dr. Karmen Teržan Kopecky, Klemen Brvar, Mateja Emeršič Dover, Irena Gajser, Branislav Rajić, Janez Ujčič, Jelka Vrečko, Jure Žnidaršič in dr. Miran Štuhec – predsednik, podelil Ediju Dežmanu, dolgoletnemu članu baletnega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ki je s svojim delom močno zaznamoval slovenski baletni prostor in vplival na razvoj slovenske plesne umetnosti. » Edi Dežman je v različnih vlogah baletnega solista, baletnega pedagoga, koreografa ter umetniškega vodje mariborskega in ljubljanskega baleta dal ključni prispevek k dvigu profesionalne ravni slovenske baletne umetnosti, ki je tako postala mednarodno primerljiva«, med drugim piše v obrazložitvi nagrade.

Edi Dežman (rojen 1944) se je po začetnem baletnem pouku v Mariboru šolal in diplomiral leta 1968 na Srednji baletni šoli v Ljubljani v razredu prof. Lidije Wisiakove. Še pred koncem baletnega šolanja se je vključil v ljubljanski baletni ansambel, kjer je začel dobivati prve solistične vloge. V sezoni 1971/72 ga je angažirala mariborska Opera kot baletnega solista in tako se je vrnil spet tja, kjer je začel svoje prve plesne korake. Kot baletni solist je odplesal vrsto vidnejših vlog in s svojo osebnostjo in baletnim znanjem predstavljal mejnik v razvoju mariborskega moškega baleta. Njegove vidnejše kreacije so bile v baletih, ki se jih sam najraje spominja: Franz (Coppelia), Prvi toreador (Don Kihot), James (La Sylphide), Albrecht (Giselle), Fant (Nevsakdanji dan), Adam (Stvarjenje sveta), Peter Klepec (Peter Klepec), Nurali (Bahčisarajska fontana), Mercutio (Romeo in Julija) in drugih. Edi Dežman je v plesni karieri odplesal preko 45 solističnih vlog.

Poleg poletnega šolanja v Franciji – Cannesu (štipendist Kulturne skupnosti Ljubljana), kjer je specializiral klasični balet pri baletnih mojstrih Hightower, Dolin, Ferran, Gilpin, Franchetti, je študiral tudi na Leningrajskem koreografskem akademskem učilišču (študij pedagogike in metodike klasičnega baleta, karakternih plesov, stilnih plesov in duetnega plesa), kjer je diplomiral leta 1985 v razredu Irine Trafimove in si pridobil naziv baletnega pedagoga.

Po vrnitvi iz takratne Sovjetske zveze v Maribor je prevzel vodstvo mariborskega baleta, ki ga je vodil vse do upokojitve leta 1993. V tem času in še prej je deloval tudi kot baletni pedagog in asistent gostujočim koreografom sam pa je leta 1986 v baletnem večeru koreografiral ”Drugo suito za godala” M. Lipovška. Kot umetniški vodja obeh slovenskih baletov je k sodelovanju povabil znane slovenske koreografe (Neubauer, Sevnik, Dedovič, Kosi, Meglič) in koreografe iz tujine (Orlikowsky, van Schayk, Lopez, Bogdanić in druge).

V delo Mariborske baletne šole in pozneje Srednje baletne šole se je vključil že leta 1971 in od tedaj naprej je skoraj nepretrgoma vzgajal mlade plesalce vse do danes; njegovi učenci so na tekmovanjih mladih baletnih plesalcev posegali po najvišjih priznanjih), zato mu je Srednja glasbena in baletna šola v Mariboru leta 2003 podelila Listino za pomembne uspehe na področju baletnega izobraževanja.

V letih 1988/89 so ga kot gosta pedagoga povabili v Maastricht na Nizozemskem na baletno šolo Rijkshogeschool, kjer je koreografiral Štiri letne čase Aleksandra Glazunova in na Akademijo za igralsko umetnost Toneelacademie, kjer je predaval gib študentom dramske igre. V sezonah 1994/95 in 1995/96 pa je bil umetniški vodja ljubljanskega baletnega ansambla, kjer je pripravil balete Matiček se ženi, Don Kihot, baletni večer Toer Van Scayka, Giselle in obnovitveno predstavo Hrestač. Po predstavi Don Kihot, ki je bila velika uspešnica ljubljanskega baleta, sta mu nestorja slovenskega baleta Pina in Pio Mlakar napisala naslednje: ” Odkritosrčna hvaležnost nama narekuje naslednje vrstice: občudujeva vaš umetniški instinkt, ustvarjalno plesalčevo vero, vašo hrabrost in prizadevnost, vse kar je tako odrešujoče poseglo v nered in bolno malodušje ljubljanskega baletnega gledališča. Hvala!”

Poleg poučevanja na baletni šoli je deset let poučeval klasiko in karakterne plese na Plesnem centru Maribor – Plesni izbi. Poleg tega udejstvovanja je vodil tudi poletne plesne seminarje doma in na tujem (poletne plesne šole v Mariboru, Rušah, Rovinju) in deloval kot učitelj v plesnem studiu SNG Maribor.

Edi Dežman je v funkcijah baletnega solista, baletnega pedagoga, asistenta in vodje baleta prispeval k dvigu ravni slovenskega baleta. S kreacijami zahtevnih klasičnih vlog je vedno predstavljal zgled ostalim kolegom in mlajšim, ki so prihajali za njim. S pedagoškim delom se je uveljavil tako doma kot v tujini in poučeval številne generacije mladih plesalcev predvsem na mariborski Baletni šoli; plesalce, ki so aktivni v mariborskem kulturnem prostoru in širše. S svojim delom kot umetniški vodja obeh nacionalnih baletov pa je prispeval k razvoju baletne umetnosti pri nas, še posebej v Mariboru, kjer je s prevzemom umetniškega vodstva na stežaj odprl mariborsko baletno hišo svežim in novim idejam, vabil mednarodno priznane koreografe ter dal možnost ustvarjanja mladim koreografom in plesalcem, ki danes predstavljajo pomemben del slovenske baletnega prostora.

Zaradi vsega navedenega, ga je naše stanovsko baletno društvo leta 2004 nagradilo s prestižno nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo.

Iz istih razlogov ga predlagamo za Glazerjevo nagrado Mestne občine Maribor za leto 2018, ki si jo nedvomno zasluži za njegovo delo v dobrobit mariborskega ter slovenskega baleta; umetniško delovanje Edija Dežmana je pustilo neizbrisni pečat v mariborskem   kulturnem prostoru.

 

SOLISTIČNI NASTOPI EDIJA DEŽMANA V BALETIH NA MARIBORSKEM ODRU

  1. A. Mozart LES PETIT RIENS, 1961/62
  2. Delibes COPPELIA, 1971/72
  3. Prokofjev ROMEO IN JULIJA, 1972/73
  4. Otrin BALETNI ČEVELJČKI PRIPOVEDUJEJO, 1972/73 (75/76) (Solistične vloge:  Les petit riens, Giselle, Trepak, Navihanka, Hoe down, Spectre de la rose, Zeleni Jurij)
  5. Otrin PROMETEJ 73, 1973/74
  6. Minkus DON KIHOT, 1974/75
  7. Lajovic NEVSAKDANJI DAN, 1975/76
  8. Loevenskjoeld LA SYLPHIDE, 1975/76
  9. Hristič OHRIDSKA LEGENDA, 1976/77
  10. Otrin E = MC2, 1976/77
  11. Petrov STVARJENJE SVETA, 1977/78
  12. Škerl OPOJNO POLETJE, 1978/79
  13. Cipci PIKA NOGAVIČKA, 1978/79
  14. Adam GISELLE, 1979/80
  15. Škerl PETER KLEPEC, 1980/81
  16. I. Čajkovski HRESTAČ, 1981/82
  17. Minkus DON KIHOT, 1982/83
  18. Cipci POHUJŠANJE V DOLINI, 1983/84
  19. Ipavec SERENADA, 1985/86
  20. Ravel BOLERO, 1985/86
  21. Ipavec SERENADA, 1986/87
  22. Ravel BOLERO, 1986/87
  23. V. Asafjev BAHČISARAJSKA FONTANA, 1987/88
  24. Grieg PEER GYNT, 1989/90
  25. I. Čajkovski HRESTAČ, 1989/90
  26. Grieg PEER GYNT, 1990/91
  27. Grieg PEER GYNT, 1991/92

SOLISTIČNI NASTOPI EDIJA DEŽMANA V OPERNIH VLOŽKIH NA MARIBORSKEM ODRU

  1. Orff PREMETENKA 1971/72
  2. Verdi MOČ USODE 1971/72
  3. Smetana PRODANA NEVESTA 1972/73
  4. Verdi TRAVIATA 1972/73
  5. Foerster GORENJSKI SLAVČEK 1973/74
  6. Bizet LOVCI BISEROV 1973/74
  7. Ponchielli GIOCONDA 1974/75
  8. Lortzing CAR IN TESAR 1975/76
  9. Verdi TRAVIATA 1976/77
  10. Parma ZLATOROG 1977/78
  11. Bizet CARMEN 1977/78
  12. Švara SLOVO OD MLADOSTI 1978/79
  13. Gershwin PORGY IN BESS 1981/82
  14. Gounod FAUST 1982/83
  15. Gotovac ERO Z ONEGA SVETA 1982/83
  16. Bizet CARMEN                                                 1983/84
  17. Humperdinck JANKO IN METKA 1985/86
  18. Strauss NETOPIR 1986/87

NASTOPI V BALETNEM ZBORU IN SOLISTIČNI NASTOPI EDIJA DEŽMANA V BALETIH LJUBLJANSKE OPERE

  1. Švara NINA 1963/64
  2. I.F. Stravinski OGNJENA PTICA 1963/64
  3. I. Čajkovski TRNJULČICA 1964/65
  4. Dutilleux VOLK 1965/66
  5. Berlioz FANTASTIČNA SIMFONIJA 1965/66
  6. Lipovšek FESTIVAL 1965/66
  7. Ukmar GODEC 1965/66
  8. Ciglič OBREŽJE PLESALK 1965/66
  9. Adam GISELLE 1966/67
  10. Ipavec SERENADA 1967/68
  11. Auric SOBA 1967/68
  12. I. Čajkovski ČLOVEK IN USODA 1967/68
  13. Prokofjev ROMEO IN JULIJA 1967/68
  14. Bartok ČUDEŽNI MANDARIN 1968/69
  15. Fribec VIBRACIJE 1968/69
  16. Francaix GOLI CESAR 1968/69
  17. Anonimus NAVIHANKA 1968/69
  18. Lalo SUITA V BELEM 1970/71
  19. V. Asafjev BAHČISARAJSKA FONTANA 1970/71
  20. Egg JOAN IZ ZARISSE 1970/71
  21. von Einem RONDO O ZLATEM TELETU (TV film) 1971
  22. Hačaturjan SPARTAK (k.g.) 1971/72
  23. I. Čajkovski ROMEO IN JULIJA (k.g. – Mercutio) 1981/82

NASTOPI EDIJA DEŽMANA V OPERNIH VLOŽKIH NA LJUBLJANSKEM ODRU

  1. Borodin KNEZ IGOR 1965
  2. Gotovac ERO Z ONEGA SVETA 1966
  3. Verdi PLES V MASKAH 1966
  4. Smetana PRODANA NEVESTA 1966
  5. Verdi RIGOLETTO 1966
  6. Massenet THAIS 1966
  7. P. Musorgski SOROČINSKI SEJEM 1967
  8. W. Gluck ORFEJ IN EVRIDIKA 1967
  9. Foerster GORENJSKI SLAVČEK 1967
  10. Verdi AIDA 1967
  11. I. Čajkovski PIKOVA DAMA 1970
  12. Božič ARES – EROS 1971
  13. Bizet CARMEN 1971

GOSTOVANJA EDIJA DEŽMANA V SLOVENIJI

  1. Koncert jugoslovanskih baletnih umetnikov Ljubljana 1974 v sklopu Mednarodnega festivala Ljubljana (pas de deux iz baleta Navihanka)
  2. Mednarodni festival Ljubljana (Peter Klepec) 1981
  3. Mednarodni festival Ljubljana (Don Kihot) 1982
  4. Mednarodni festival Ljubljana (Spectre de la rose)                                      
  5. Srečanje jugoslovanskih umetnikov baleta 1982 (Varšavski koncert)

GOSTOVANJA EDIJA DEŽMANA V TUJINI

Trst; Bologna; Reggio Emilia; Treviso; Modena; Parma; Brescia; Monfalcone; Gradec; Praga; Titove Užice; Osijek; Novi Sad; Varaždin…

SODELOVANJE S TUJIMI IN DOMAČIMI KOREOGRAFI

Anton Dolin; Sergej Lifar; Aleksandra Balašova; Irina Lukašova; Toer Van Schayk; Dinko Bogdanič; Vaczslav Orlikowsky; Vasile Solomon

Henrik Neubauer; Iko Otrin; Metod Jeras, Majna Sevnik, Štefan Suhi, Vlasto Dedovič, Ivo Kosi, Janez Meglič; Slavko Eržen, Črt Škodlar, Lydia Wisiak, Dragan Živadinov

NEKAJ STROKOVNIH KRITIK EDIJA DEŽMANA KOT BALETNEGA SOLISTA IN KOREOGRAFA

”Tehnično in plesno najboljši par sta bila Etka Klinčeva ter Edi Dežman.” Pretnar, Delo, 1968 (Silvestrska oddaja, Dobro leto voščimo, RTV Ljubljana)

”Od baletnih solistov je na premierski predstavi močno, skoraj premočno prerastel ostale z odlično kreacijo mladi, prav letos na novo v mariborski balet presajeni plesalec E. Dežman. S prekipevajočo plesno energijo in zanesljivim občutkom za tehnične prvine je z vsakim nastopom prognoziral še dolgo vzpenjajočo se krivuljo svojega talenta.” Dolski, Večer, 1971 (Coppelia)

”Mariborski ansambel optimistično zaznamuje prehod ljubljanskega plesalca Edija Dežmana v svoj okvir. Z njim pa prihajanje ljubljanske tradicije, ki jo ustvarjajo solisti v ansamblu z daljšo in srečnejšo kontinuiteto. Če torej čutimo za Franzem, ki ga pleše Dežman na mariborskem baletnem odru, neposredni vzgled prvega plesalca ljubljanskega ansambla Janeza Mejača, je to vsekakor treba pozdraviti.” Vogelnik, Delo, 1971 (Coppelia)

”Visoko umetniško točkovanje pa velja vsekakor E. Dežmanu, ki je vlogo tako znamenitega, v prizmatičnih pramenih obsežnega baletnega lika odplesal in tudi izražal v najbrž tudi zanj do zdaj največji prepričljivosti.” Dolski, Večer, 1972 (Romeo in Julija)

”Poleg nosilcev glavnih vlog moram posebej omeniti še E. Dežmana. Brez dvoma je od mariborskih plesalcev on tisti, ki je pokazal največ baletno – tehničnega znanja in hkrati plesalec, ki s svojim žarom potegne za seboj ansambel, pri gledalcih pa izzove aplavz na odprti sceni.” Tauber, Delo, 1972 (Romeo In Julija)

”E. Dežman je realiziral silno zanimiv koncept Mercutia. Njegov predsmrtni plesni monolog mi bo ostal v spominu kot resničen igralski dosežek izven običajnih solzavih šablon. Dežman je rajši poudaril mladeniško vihravost in neopredeljenost do fenomena smrti.” Goršič, Večer, 1973 (Romeo in Julija)

Od tega živo občutljivega živca izvedbe gre posebej omeniti predvsem E. Dežmana v sliki Razvrat. Izraz, ki je zelo po njegovi meri in to smo se že nekajkrat prepričali. povzeto iz kritike; F. Dolski, Večer, 1973 (Prometej 73)

”Prepad med baletno tehničnimi zmogljivostmi na eni strani in med pripovednostjo na drugi je med V. Butorac in ansamblom prevelik. Edini plesalec, ki je zgradil most nad tem prepadom je E. Dežman. Ta plesalec združuje zelo solidno baletno znanje in izraznost svojega telesa.” Tauber, Delo, 1973 (Prometej 73)

”Izvedbeno je kolaž baleta več pasoven. V njem je dominanten sodobni sproščeno elementaren ples, ki v njem sodeluje in se izživlja zlasti moški del ansambla z E. Dežmanom na čelu.” Vogelnik, Dnevnik, 1973 (Prometej 73)

”E. Dežman je bil enakovreden solist gostoma iz HNK Zagreb.” Frelih, Večer, 1973 (Prometej 73)

”Plesalec E. Dežman, ki se je razvil v plesalca visoke profesionalnosti in izredne dinamike, je poosebljenje španskega plesnega elementa, omenjam, da je s svojim španskim plesom izzval prave ovacije ploskanja.” Vogelnik, Dnevnik, 1974 (Don Kihot)

”E. Dežman je vlogo prvega toreadorja in solista v fandangu odplesal s takšno iskrivostjo in baletno eksaktnostjo, da mu lahko samo čestitamo.” Tauber, Delo, 1974 (Don Kihot)

”Prvi plesni par Silfide – O. Ilić in škotskega plemiča Jamesa – E. Dežmana, dveh plesalcev, ki vseskozi nosita vredno svojo plesno odgovornost, obdaja ansambel s solisti v cizelirani baletni dekorativnosti vseskozi pripovedne baletne pravljice.” Vogelnik, Dnevnik, 1975 (La Sylphide)

”E. Dežman nas je kot mlad škotski plemič navduševal s svojo zelo dobro baletno tehniko” Tauber, Delo, 1975 (La Sylphide)

[…] Pohvali pa tudi neprisiljeno disciplino in sproščenost v izvajanju baleta La Sylphide z O. Ilić, E. Dežmanom, R. Teglaši, J. Žmavec, I. Otrinom in drugimi. povzeto iz kritike; Vlado Golov, Večer, 1975 (La Sylphide)

”Zelo spretno je bil postavljen moški del janičarjev z iskrivim E. Dežmanom.” Učakar, Večer, 1976 (Ohridska legenda)

”Mariborski solist E. Dežman je z velikim znanjem in umetniškim žarom plesal vodjo janičarjev, bobnarja in je vodilni plesalec v skoraj vseh skupinskih plesih.” Tauber, Delo, 1976 (Ohridska legenda)

”E. Dežman, ki ima centralno mobilizatorsko vlogo v dogajanju kot janičar in kot plesalec-bobnar in se razvija v svojskega dinamičnega plesalca mariborske baletne scene.” Vogelnik, Naši razgledi, 1977 (Ohridska legenda)

”… To je že nekaj let najboljši plesalec v Mariboru, ki ga tudi njegove soplesalke težko dohitevajo v čistosti gibov in plesni izraznosti telesa.” Tauber, Delo, 1977 (Stvarjenje sveta)

”Edi Dežman in Ruža Teglaši sta nosila svoj greh lepo, sinhrono in s precej odprtega prostora za izpovedno kakovost. Posebno ob prebujanju prve ljubezni z vsemi prilastki postopnega odkrivanja biološkega razkrivanja bioloških razlik med spoloma.” Učakar, Večer, 1977 (Stvarjenje sveta)

”V vlogi Hudiča je nastopil D. Novak. Boljši v igri, toda tehnično šibkejši je podal lik, ki je ob nastopu E. Dežmana kot Adama in R. Teglaši kot Eve – prvih plesalcev mariborskega baleta, skoraj zbledel.” Šrot, Dnevnik. 1977 (Stvarjenje sveta)

”Ob nastopu Edija Dežmana kot Adama in Ruže Teglaši kot Eve – prvih plesalcev mariborskega baleta, so drugi liki zbledeli. Njun balet je bil nežno čuteče gibanje, čistih linij in zrele izpovednosti.” Šrot, Dnevnik, 1977 (Stvarjenje sveta)

”E. Dežman v vlogi Jureta, vaškega prenapeteža, je tudi v tej vlogi ustvaril opazno kreacijo in je po svoji plesni naravi plesalec elegantnih in svežih barv.” Učakar, Večer, 1978 (Opojno poletje)

”Posebej velja omeniti E. Dežmana kot Jureta, ki je bil tudi tokrat, kot vedno, zelo soliden.” Šrot, Dnevnik, 1978 (Opojno poletje)

”Od naših solistov naj posebej omenim O. Ilić in E. Dežmana. Dežman je v solističnem nastopu nadplesal svojo soplesalko, medtem ko sta bila v podržki oba zlita v celoto in najboljša prav v zadnjem delu.” Šrot, Dnevnik, 1979 (Giselle)

”E. Dežman je s čisto baletno tehniko odplesal vlogo v težkem duetu kmečkega para.” Tauber, Delo, 1979 (Giselle)

”Lepo je izdelan ansambelski ples žanjcev in žanjic v I. dejanju, ter posamezne solistične interpretacije ”veterana” mariborskega baleta E. Dežmana v vlogi Petra Klepca. Njegov pas de deux z Dobro vilo – O. Ilić še posebno ugaja.” Šrot, Dnevnik, 1981 (Peter Klepec)

”Naslovno vlogo je plesal E. Dežman, plesalec, ki mu ta vloga zares ustreza. Pokazal je svoje dobro baletno znanje, plastičnost baletnih gibov in odrsko izkušenost.” Tauber, Delo, 1981 (Peter Klepec) 

”Klarin princ iz sanj, E. Dežman … Vsak njegov korak je izveden do kraja, spušča se v čiste baletne poze in daje videz nezmotljivosti. Zaradi svoje nepovršnosti je verjetno tudi dober pedagog v baletni šoli.” Tauber, Delo, 1981 (Hrestač)

”Vlogo Hrestača je pisal Edi Dežman in spet pokazal svojo radoživo plesno naravo in zanesljivo odrsko nastopanje.” Učakar, Večer, 1981 (Hrestač)

”… vloge Župana z zelo karakterno izpeljavo E. Dežmana,…” Učakar, Večer, 1983 (Pohujšanje v dolini…)

”… zanesljivi E. Dežman v vlogi Župana.” Šrot, Dnevnik, 1984 (Pohujšanje v dolini…)

”V baletni kompoziciji (Serenada), pravšnji za preizkus mladih v baletni klasiki in obvladovanju stilov…E. Dežman pa je s svojim solom vsem njim in publiki pokazal, da ga v baletnem znanju mlajši še niso dohiteli.” Tauber, Delo, 1986 (Serenada)

”E. Dežman pa je s svojim solom vsem njim in publiki dokazal, da ga v baletnem znanju mlajši še niso prehiteli”. Tauber, Delo, 1986 (Bolero)

”Kljub temu, da je predvsem pri ansambelskih plesih Dežman še vedno moral tehnične plesne elemente prilagajati znanju plesalk in plesalcev, sta Largetto v izvedbi B. Polič in M. Bajca ter Presto v izvedbi T. Baronik in istega partnerja stvaritvi, ki so zelo blizu tistemu, kar je umetnik želel povedati.” Šrot – Feguš, Dnevnik, 1987 (Druga suita za godala, koreografija E. Dežman)

”… zasedba glavnih vlog je odlična… v blisku meča oster kot britev E. Dežman,…” Učakar, Večer, 1987 (Bahčisarajska fontana)

”V vlogi Nuralija je bil imeniten Edi Dežman, ki je ob tej premieri praznoval 25. obletnico umetniškega delovanja; zrel in izkušen plesalec.” Šrot, Dnevnik, 1987 (Bahčisarajska fontana)

”Že nekaj let je vodja mariborskega baleta Edi Dežman, znan in odličen baletnik.” Höller, Ballet Journal, 1988 

 

NEKAJ POMEMBNIH KOREOGRAFIJ IN ASISTENC EDIJA DEŽMANA

 

KOREOGRAFIJE

  1. Brecht ŽIVLJENJE GALILEA Drama, 1972
  2. Donizetti LJUBAVNI NAPOJ 1972
  3. Lipovšek DRUGA SUITA ZA GODALA 1985
  4. Rossini SEVILJSKI BRIVEC 1986
  5. Hercigonja HLAPEC JERNEJ 1988
  6. Glazunov BALETNI VEČER, Maastricht 1988
  7. Offenbach TROMB’ – AL – CAZAR,
  8. Fest In Hellbrunn, Salzburg 1992
  9. PRODUKCIJE BALETNE ŠOLE MARIBOR IN PLESNE IZBE MARIBOR 1971-2003

ASISTENCE

  1. I. Čajkovski ROMEO IN JULIJA 1972
  2. Minkus DON KIHOT 1974
  3. Kantušer FLAMSKA LEGENDA 1985
  4. Štuhec POESIES 1985
  5. Ipavec SERENADA 1986
  6. Šivic ZORENJE 1986
  7. Ravel BOLERO 1986
  8. Grieg PEER GYNT 1980
  9. Asafjev BAHČISARAJSKA FONTANA 1987
  10. Workman LUNA NAD MISSISIPIJEM 1992

NEKAJ NASTOPOV NA TELEVIZIJI

  1. I. Čajkovski HRESTAČ 1967
  2. Jeras UJETNIŠKO TABORIŠČE (TV balet) 1968
  3. Lanner VALČEK 1967
  4. Osterc MASKA RDEČE SMERTI 1967
  5. Č. Škodlar SALON ZA SMEH 1967
  6. Sevnik TIK-TAK KARNEVAL (TV balet) 1968
  7. Otrin MOŽ S KOLESOM 1970
  8. von Einem RONDO O ZLATEM TELETU 1971

 

STROKOVNA – PEDAGOŠKA DEJAVNOST

  1. Učitelj baleta na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor 1971-2003
  2. Učitelj baleta na nižji Glasbeni šoli Ptuj
  3. Učitelj baleta na nižji Glasbeni šoli Slovenska Bistrica
  4. Učitelj baleta na Rijkshogeschool in na Akademiji za igralsko umetnost Toneelacademie Maastricht, Nizozemska
  5. Organizacija in izvedba gostujočih učnih ur ”Prerez skozi zgodovino baleta” v sklopu Društva baletnih umetnikov Slovenije
  6. Član maturitetne komisije Republike Slovenije za področje baleta
  7. Član komisije Tekmovanja mladih baletnih plesalcev Slovenije
  8. Leta 2002 sodeloval pri oblikovanju programa višjega strokovnega izobraževanja za baletne pedagoge in pripravil katalog znanj za predmete:
  • osnove duetnega plesa
  • hospitacije
  • praktično pedagoško delo

 

NAGRADE

1999     Priznanje za dolgoletno delovanje v korist slovenske baletne umetnosti ob 80. obletnici    slovenskega baleta, DBUS

2002     Priznanje in iskrena zahvala župana Mestne občine Maribor za uspešno delo z mladimi

2003     Listina Dr. Romana Klasinca za pomembne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju,            Srednja glasbena in baletna šola Maribor

2004     Nagrada Lydie Wisiakove za življenjsko delo, DBUS

 

ZAPISI V KNJIGAH

ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988

SLOVENSKI KDO JE KDO, Drago Bajt, Nova revija, Ljubljana, 1999

DAS KLASSICHE BALLET – MEIN LEBEN, Waclaw Orlikowsky, Christa Höller, Edition Strahalm, Graz, 1998

LEGENDA MARIBORSKEGA BALETA, Iko Otrin, Debora, Ljubljana, 2006

Darja Sebastian: V spomin Mercedes Dobršek

Prejeto: 21. januar 2021

Komaj nekaj mesecev po smrti Gorazda Vospernika, se je poslovila še Mercedes Dobršek. Nekoč oba učitelja, čvrsta temelja ljubljanske baletne šole, ki sta se z zavzetim poučevanjem za vselej zapisala v slovensko baletno zgodovino.

Moji spomini na oba učitelja, kasneje sodelavca, so dragocen mozaik, ki sem ga sestavljala vse od časa, ko me je prof. Vospernik, povabil v baletno šolo. V nekem obdobju sem sama z njima delila mizo v zbornici na Turjaški ulici, honorarno sta poučevala še izjemna poznavalka karakternih plesov Jelena Marković in Franci Ambrožič, ki je kasneje prevzel vodenje celotne baletne šole. Ko sta se pridružili še primabalerina Magda Vrhovec, neumorni koreograf Vlasto Dedović, kasneje še solistka ljubljanskega baleta Maruša Vidmar, je bila šola steber bodočnosti baleta. Tudi kasnejše in današnje generacije, ki si utirajo pot glede na sodobne okoliščine in dogodke okrog nas, hote ali ne, črpajo energijo iz njihove dediščine.

Ko sva se pred nekaj leti z Mercedes Dobrškovo pogovarjali o minulih časih, so spomini kar vreli iz nje in nastal je zapis, ki ga posvečam njenemu spominu.

Leta 1925 rojena Ljubljančanka, se je z umetnostjo srečala v glasbeni družini že v mladosti. Navdušenje za opero in balet je bilo v času njenega odraščanja odsev kultiviranega vzdušja v družini, kar jo je kot eno redkih mladenk pripeljalo v gimnazijo. Osebnost, ki je zaznamovala baletno dogajanje njene mladosti, je bil gotovo Peter Golovin, ki je v burnih vojnih časih leta 1944 oživil Operno baletno šolo, kjer so poučevale Marta Remškar, Gizela Bravničar, Maša Slavčeva. Tja so bile povabljene tudi mlade plesalke kot Mercedes Dobršek, ki so že nekaj let sodelovale v operno-baletnih predstavah in njihovo izobraževanje je pomenilo vzpon kvalitete tedanjega baletnega ansambla.  Kasnejšo baletno kariero je zaznamovalo pomanjkanje moških plesalcev, tako so nekatera  dekleta višje postave, plesala moške vloge. Tudi Mercedes je to doletelo.

Solidno baletno znanje, ki ga je pridobila na odru  je botrovalo pomembni prelomnici leta 1960, ko je bila  povabljena v baletno šolo. Takrat so tam poučevale Nada Murašova, Lydia Wisiakova in predstojnica Gizela Bravničar. Mercedes je s svojo natančnostjo, toplino in predanostjo  zaznamovala naslednjih nekaj desetletij. V letu 1967 se je šoli pridružil Gorazd Vospernik, s katerim sta ostala povezana vse do njunih upokojitev in še dlje.

Že prej je vestno beležila šolske podatke in urejala statistiko baletne šole, od leta 1975, ko je prof. Vospernik postal predstojnik, pa je postala njegova pomočnica tudi uradno. V nadaljnjih letih je bila poleg pedagoškega dela neobhoden, predvsem pa povezovalni člen med baletnim oddelkom in vodstvom šole, saj si je balet znotraj glasbeno-baletne institucije večkrat moral utrjevati svoj položaj prav preko spretnih potez gospe Dobrškove.

V baletno šolo se je vozila s kolesom, vedno točna in pripravljena. V njenega »fička« sva sedli skupaj, ko sva se odpeljali v tovarno Tonosa dogovarjati se za odtenke dresov, ki so jih učenci potrebovali za letno produkcijo. Vse odtenke, ki sva si jih zamislili, so znali pobarvat. Ni bilo katalogov, kjer bi izbirali med mnogimi modeli in barvami, tako dresov kot krilc. Na vse je pomislila, tudi trakove v laseh. Zavzeta in natančna. Z veseljem sem vsrkavala njeno predanost baletu in jo negovala do upokojitve.

Do leta 1986, ko se je upokojila, je s svojo toplino in neizmerno ljubeznijo do baletne umetnosti zaznamovala predvsem osnovne baletne stopnje, stopinje in korake neštetih otrok, ki so obuvali baletne copate. Pomemben del njenega poslanstva je bil navdušiti otroke za baletno umetnost, jih razplesati in pripraviti osnove za nadaljnja naporna leta vsakodnevnega ponavljanja korakov in kombinacij.  Izjemne, prepoznavne, skoraj pregovorno domišljene so bile koreografije njenih pripravnic na neštetih produkcijah baletne šole. Ljubezen do glasbe in povezanosti le-te z gibom, je uspevala z množico otrok pripeljati do res perfektnih nastopov. Te drobne, a izjemno bogate koreografije, so odsevale njeno ljubezen do stilnih in karakternih plesov. Dolga leta je poučevala branle, pavane, menuete, poloneze, tarantele, ruske, madžarske plese. Znala je prefinjeno zaplesti oblike in jih osmisliti z značilno vsebino.

Ponavadi baletnega umetnika merimo s solo vlogami, Mercedes Dobršek pa je prepletala male, drobne korake v velika dejanja. Vsaka velika kariera se začne z obuvanjem baletnih copat, malimi koraki, drobnimi prstki oblikovanimi v baletno držo in prav ti začetki so najpomembnejši, a ponavadi prezrti in spregledani. Prav to veliko in žlahtno  vlogo je igrala ga. Mercedes Dobrškova v svojem dolgoletnem delu kot baletna pedagoginja na  baletni šoli Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje oz. Srednje baletne šole Ljubljana, zdaj Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Darja Sebastian

POSLOVILA SE JE MERCEDES DOBRŠEK

(21. 6. 1925 – 18. 1. 2021)

V ponedeljek, 18. januarja letos se je poslovila trenutno naša najstarejša baletna plesalka Mercedes Dobršek.

V ljubljanski baletni ansambel se je vključila leta 1942, kjer je dobivala prvo znanje pri Petru Golovinu. Z ustanovitvijo Operne baletne  šole leta 1944, je bila med prvimi učenkami skupaj s Tatjano Remškar, Majdo Škerjanc, Lidijo Lipovž in nekaterimi drugimi plesalkami.  Po poroki z basistom Friderikom Lupšo (1908-1986) je privzela  njegov priimek.

Plesala je v številnih baletih, operah in prva leta tudi v operetah. Izkazala se je pa tudi v nekaj solističnih vlogah – Slovanskih plesih Dvořaka, Igri kart Stravinskega, Ohridski legendi Stevana Hristića in v Pepelki Sergeja Prokofjeva.

Leta1961 je odšla na Srednjo baletno šolo v Ljubljani, kjer se je posvetila pedagoškemu delu kot predavateljica klasičnega baleta in karakternih plesov. Tam je začela tudi s koreografijami, predvsem ob vsakoletnih produkcijah. Ob jubileju ljubljanskega Baleta, leta 1970, je bila za svoje delo v baletu odlikovana z Redom dela s srebrnimi žarki.

Tisti, ki se je še spominjajo kot plesalke, predvsem pa njeni številni učenci, jo bodo gotovo ohranili v najlepšem spominu.                                                        

Henrik Neubauer

POSLOVILA SE JE ANDREJA TAUBER

Prejeli smo novico, da je decembra 2020 umrla Andreja Tauber. 

Diplomirala je v prvi generaciji Srednje baletne šole leta 1953. Po krajšem obdobju angažmaja v ljubljanskem baletnem ansamblu je bila dolga leta priznana poročevalka in kritičarka baletnega dogajanja in predstav v časopisu “Delo”.

RENATO ZANELLA NOVI UMETNIŠKI DIREKTOR BALETA SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA

RENATO ZANELLA NOVI UMETNIŠKI VODJA BALETA SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA

S 1. januarjem letošnjega leta je umetniško vodenje baleta v SNG Opera in balet Ljubljana prevzel priznani in izkušeni koreograf Renato Zanella, ki je med ostalim vodil tudi baletni ansambel Dunajske državne opere. Sebe in svoje delo opisuje kot rezultat radovednosti in odvisnosti od preizkušanja novih stvari, srečevanja novih ljudi in talentov, od katerih dobiva prepotreben ustvarjalni navdih za svoje delo.

Renato Zanella prihaja iz Verone, kjer se je začel plesno izobraževati, potem pa je šolanje nadaljeval v Cannesu v Centre de Danse International Roselle Hightower. Leta 1982 se je pridružil baletnemu ansamblu v Baslu, ki ga je vodil Heinz Spoerli, leta 1985 pa je odšel v ansambel Stuttgartskega baleta, ki ga je po Johnu Cranku vodila Marcia Haydée. Ta ga je leta 1993, potem ko je ustvaril serijo kreacij (Die andere Seite, Triptychon, Stati d’animo, Empty Place, Black Angels, Man im Schatten in Mata Hari), imenovala za rezidenčnega koreografa. To je bil zanj začetek mednarodne kariere in časa, ko je ustvaril nove koreografije za številne priznane ansamble, kot so: Nacionalni balet v Istanbulu, Balet v Monte Carlu, Švedski kraljevi balet, Balet Dunajske državne opere, berlinski baletni ansambel, Madžarski državni balet, Balet HNK, Opera v Rimu, gledališče San Carlo v Neaplju in Ballet San Francisco.

Do leta 2005, ko je Zanella vodil baletni ansambel Dunajske državne opere, je na tamkajšnjem odru postavil skoraj štirideset lastnih koreografij, od kratkih do celovečernih stvaritev (Wolfgang Amadée, Hrestač, Straussova Pepelka, Spartak in enodejanke Alles Walzer, Posvetitev pomladi, Bolero, Renard in Petruška). Tamkajšnji ansambel je preobrazil v izjemen kolektiv, ki je svoje plesalce lahko zasedal tudi v najzahtevnejših vlogah v predstavah največjih koreografov. Uprizorili so koreografije Kyliana, van Manena, Forsytha, Neumeierja, Balanchina, McMillana, Righta in Ashtona, pa tudi  klasične koreografije Petipaja in Nurejeva. Ljubitelji baleta so cenili njegov izjemen občutek za ravnovesje med pomembnim klasičnim repertoarjem, njegovimi avtorskimi kreacijami in novoklasičnim repertoarjem.

Mladim koreografom je Zanella ponudil priložnost, da so se izrazili, veliko pozornost pa je namenjal tudi izobraževanju novih generacij baletnih plesalcev, ki se šolajo v baletni šoli državne opere in ki jo je vodil med letoma 2001 in 2005. Med septembrom 2011 in decembrom 2015 je bil direktor baleta Grške nacionalne opere, med letoma 2013 in 2015 direktor baleta Arene v Veroni in med septembrom 2016 in decembrom 2017 direktor Nacionalnega baleta v Bukarešti.

Od februarja 2018 dalje vodi oddelek za koreografijo na glasbeni šoli v St. Poeltnu. Choreo Center Europe je mednarodna izobraževalna platforma za mlade koreografe, ki sodeluje z Europa Ballett in Akademijo za glasbo in umetnost. Leta 2009 se je Zanella posvetil novi zvrsti, operi. Na festivalu Attersee Klassik je bil deležen odličnega odziva na postavitev Mozartove opere Così fan tutte. Leta 2010 je režiral Carmen, Traviato, Medejo in Elektro na Egejskem mednarodnem festivalu v Grčiji, sledile so Sicilijanske večernice in Faust v Grški nacionalni operi ter Vesela vdova, Cavalleria rusticana in Netopir v Mannheimu, Veroni in Tirani. Italijanska plesna revija Danza&Danza ga je leta 1995 nagradila s križem časti za dosežke v znanosti in umetnosti. Leta 2010 pa ga je predsednik Avstrije za dosežke v Avstriji in tujini odlikoval z nazivom profesor.

SNG MARIBOR V BOŽIČNEM ČASU NA DRUŽBENIH OMREŽJIH

SNG MARIBOR V BOŽIČNEM ČASU NA DRUŽBENIH OMREŽJIH

Letošnji veseli december in predvsem božične praznike, ki si jih bomo prav gotovo zapomnili po socialni distanci in zaprtih gledaliških dvoranah, bodo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor polepšali s serijo dveh baletnih ‘streamingov’: glasbenoplesno uprizoritvijo Naninih pesmi in Božičnim baletnim gala koncertom. Ogledati si ju bo mogče na družbenih omrežjih Facebook in Youtube kanalu Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Na sam božični dan v petek, 25. decembra 2020, bosta Slovensko narodno gledališče Maribor in Cankarjev dom izvedla spletno premiero glasbenoplesne uprizoritve Nanine pesmi v režiji in koreografiji Valentine Turcu na znamenita besedila Frana Milčinskega – Ježka. Izhodišče projekta, v katerem nastopajo Nana Milčinski, Bojan Maroševič ter mariborski baletni ansambel, je glasbena slikanica Nanine pesmi, ki predstavlja manj znano Ježkovo poezijo. Uprizoritev slika zgodbo o odraščanju deklice ob dedku in spoznavanju njunega skupnega vesolja risarij, igračk ter sanjskega sveta. Praznični ‘streaming’ preko Facebook strani obeh institucij je božično darilo vsem otrokom.

V soboto, 26. decembra 2020, na dan neodvisnosti in enotnosti, pa bo mariborski baletni ansambel izvedel Božični baletni gala koncert, s katerim prinaša najprepoznavnejše koreografske uspešnice mariborskega Baleta, ki so postale zaščitni znak najvidnejših baletnih solistov in ansambla Baleta SNG Maribor. Pod umetniško odličnostjo in slogovno raznovrstnost odlomkov iz koreografij tako klasičnih baletov (Don Kihot, Gusar, Hrestač) kakor tudi sodobnejših dramskih baletov, kot so Romeo in Julija, Pepelka, Peer Gynt, in kreacij v zvrsti sodobnega baleta (Cantata, Zimski tango, N. N.) se tako podpisujejo mednarodni in domači baletni ustvarjalci, kot so med drugimi legendarni baletni mojster Marius Petipa, Jean-Christophe Maillot, David Nixon, Mauro Bigonzetti ter priljubljena domača koreografa Edward Clug in Valentina Turcu. Plešejo Catarina de Meneses, Ionut Dinita, Tijuana Križman Hudernik, Sergiu Moga, Gaj Žmavc, Davide Buffone, Alexandru Pilca, Matteo Magalotti, Tomaž Golub, Asami Nakashima, Yuya Omaki, Jan Trninič, Tetiana Svetlična, Olesja Hartmann Marin, Sytze Jan Luske, Tiberiu Marta, Monja Obrul, Mina Radakovič, Evgenija Koškina in Luka Ostrež.

V Baletu Slovenskega narodnega gledališča Maribor upajo, da boste med spremljanjem resnično bogatega koreografskega izbora, ki vas bo nedvomno popeljal v čarobni svet plesne fantazije, vsaj za hip pozabili na vsakdanje skrbi in tegobe.

NAVKLJUB PANDEMIJI USPEŠNA IZVEDBA SPLETNEGA BALETNEGA TEKMOVANJA TUTU 2020

NAVKLJUB PANDEMIJI USPEŠNA IZVEDBA SPLETNEGA BALETNEGA TEKMOVANJA TUTU 2020

Baletno tekmovanje TUTU je bilo v letu 2020 zaradi aktualnih razmer, vezanih na epidemijo novega koronavirusa in nalezljive bolezni Covid-19, ko se je pouk v baletnih šolah izvajal na daljavo in ko je bilo delo baletnih ansamblov večinoma prekinjeno, zastavljeno nekoliko drugače, in sicer tako, da je bilo izvedeno preko spleta (online). Tekmovalci so se na tekmovanje pripravljali doma, koreografijo za svoj tekmovalni nastop so sestavili sami, kot prostor pa so lahko izbrali katerikoli prostor svojega stanovanja.

Petčlanska žirija, ki so jo sestavljali Renato Zanella iz Italije kot predsednik, June Guaricci Tappendorff iz ZDA, Ljiljana Keča iz Slovenije, Hans-Joachim Tappendorff iz Nemčije ter v Sloveniji delujoči baletni plesalec Japonskega rodu Kenta Yamamoto, je tekmovalne nastope spremljala preko komunikacijskega spletnega programa Zoom, tekmovalci pa so neposredno po svojem nastopu prejeli komentarje žirantov.

Tekmovanja TUTU 2020 se je udeležilo 56 tekmovalcev, potekalo pa je v sedmih starostnih kategorijah. Strokovna žirija je bila žal primorana eno tekmovalko diskvalificirati, ker ni spoštovala omejitev za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in nalezljive bolezni Covid-19.

Rezultate baletnega tekmovanja TUTU 2020 si lahko ogledate na spletni strani https://www.tutubaletnotekmovanje.si, prav tako pa bo kmalu na voljo spletni ogled tekmovanja.

POSNETEK BALETNEGA KONCERTA “NISMO POZABILI NA VAS” PONOVNO NA TV SLOVENIJA

POSNETEK BALETNEGA KONCERTA “NISMO POZABILI NA VAS” PONOVNO NA TV SLOVENIJA

V sredo, 23. decembra 2020, se bo na 2. programu TV Slovenija ob 22.05 ponovno odvrtel junijski baletni večer Nismo pozabili na vas, ki je nastal v koprodukciji Društva baletnih umetnikov Slovenije (ki je tudi pobudnik dogodka), SNG Opera in balet Ljubljana ter Televizije Slovenija.

V približno uro trajajočem baletnem koncertu, ki se je meseca junija v direktnem televizijskem prenosu prenašal iz prazne dvorane SNG Opera in balet Ljubljana, so nastopili Tjaša Kmetec, Rita Pollacchi, Nina Noč, Urša Vidmar, Ana Klašnja, Asami Nakashima, Mirjana Šrot, Maia Makhateli, Filip Jurič, Filip Viljušić, Kenta Yamamoto, Petar Đorčevski, Yuya Omaki in Yujin Muraishi.

SNG MARIBOR PRIPRAVLJA SPLETNO PREMIERO GLASBENOPLESNE UPRIZORITVE Z NASLOVOM NANINE PESMI

SNG MARIBOR PRIPRAVLJA SPLETNO PREMIERO GLASBENOPLESNE UPRIZORITVE Z NASLOVOM NANINE PESMI

Slovensko narodno gledališče Maribor in Cankarjev dom bosta za božič izvedla spletno premiero glasbenoplesne uprizoritve Nanine pesmi v režiji in koreografiji Valentine Turcu na znamenita besedila Frana Milčinskega – Ježka. Nastopajo Nana Milčinski, Bojan Maroševič in Baletni ansambel SNG Maribor: Ema Perić, Adriana Cioata, Metka Masten, Ines Uroševič, Tanja Baronik, Marta Tiberiu, Sytze Jan Luske, Jan Trninič, Vadim Kurgajev, Mircea Golescu, Cristian Popovici in Tim Dolinšek. Praznični streaming preko Facebook strani obeh institucij je božično darilo vsem našim otrokom.

Izhodišče projekta je glasbena slikanica Nanine pesmi, ki predstavlja manj znano Ježkovo poezijo. Uprizoritev slika zgodbo o odraščanju deklice ob dedku in spoznavanju njunega skupnega vesolja risarij, igračk ter sanjskega sveta.

Koreografinja in režiserka Valentina Turcu je svojo izkušnjo med ustvarjanjem glasbene, dramske in plesne uprizoritve Nanine pesmi opisala kot povsem drugačno vstopanje v svet domišljije, ki se spleta v dialogu med dedkom in vnukinjo. “Zdi se mi, da se bodo lahko otroci z nami počutili hkrati doma, v določenih trenutkih na potovanju in obenem tudi v brezmejnem vesolju, ki ga prežemata domišljija in srčnost.”

“Nanine pesmi so pesmi, ki jih je napisal moj dedek, Frane Milčinski – Ježek o meni, zame in so nastajale od mojega rojstva do približno tretjega leta,” pravi Nani Milčinski, ki pesmi interpretira na odru, “sama se v predstavi pojavljam in izginjam na različne načine: kot tista Nana, ki sem nekoč bila in nisem več in se je v nekaterih trenutkih le bežno spominjam ali pa je v drugih še vedno del mene, tako živa kot včeraj.”

Ježkov citat ‘kar v srcu imaš rada, vse tebi pripada’, ki je postal nekakšen moto uprizoritve, je pomenljivo vplival na zasnovo vizualne estetike uprizoritve. “Želela sem ustvariti magično, poetično, subtilno predstavo. Kot nekakšen sprehod po spominih v popolnoma novem gledališkem žanru,” pravi Valentina Turcu.

“Ta zgodba je naposled zaživela tako na odru kot v resničnem življenju, s tem pa je postala točno takšna, kot sem si jo želela: čarobna in srčna,” pravi Nana Milčinski.

Otroško gledališče je, kot ugotavlja Valentina Turcu, v esenci preprosto, a prav v tem tiči največja past odraslih: “Otrok ima izjemno senzibilno, skorajda lasersko natančno percepcijo in vidi skozi srce, zato mu moramo dovoliti, da sam raziskuje in sproti ustvarja.”

Jani Hace in Matija Krečič sta avtorja glasbenih aranžmajev, glasbo podpisujejo Anja Pavlin, Jan Medle, Peter Penko, Janez Dovč, Tomaž Okroglič Rous, Jani Hace. Avtor veznega besedila je Nejc Gazvoda, video je prispeval Rok Predin, scenograf je Matic Kašnik, kostumografinja Nataša Recer, dramaturški sodelavec Vili Ravnjak, asistentka koreografinje Tanja Baronik, oblikovalec luči Tomaž Premzl, tonski mojster Gregor Mendaš. Glasbo so posneli Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko Simona Robinsona, koncertna mojstrica Oksana Pečeny Dolenc, Zbor Opere SNG Maribor, zborovodkinja Zsuzsa Budavari-Novak, miks in mastering je naredil Danilo Ženko, glasbeni producent je Jani Hace.

Online premiera Naninih pesmi bo na ogled na Facebook straneh Drame ter Opere in Baleta SNG Maribor ter Cankarjevega doma na božič, 25. decembra 2020, od 11. do 15. ure. Premieri v Mariboru in Ljubljani pa bosta takoj, ko bodo v dvorane spet lahko vstopili gledalke in gledalci.

TA VESELI DAN KULTURE – PESTRA PONUDBA GLASBENO-BALETNIH PREDSTAV NA DRUŽBENIH OMREŽJIH

TA VESELI DAN KULTURE - PESTRA PONUDBA GLASBENO-BALETNIH PREDSTAV NA DRUŽBENIH OMREŽJIH

Ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna, 3. decembru, v številnih kulturnih ustanovah, zavodih, gledališčih, knjižnicah in muzejih že tradicionalno na pobudo Ministrstva za kulturo RS poteka Ta veseli dan kulture, ki pa bo v letošnjem letu pandemije novega koronavirusa obležen s spletnimi predvajanji vsemogočih kulturnih dogodkov, med njimi tudi baletnih. 

SNG Opera in balet Ljubljana bo ob 19.30 na svojem spletnem kanalu YouTube predvajala premiero Glasbeno-scenskih miniatur.

SNG Maribor bo iz svoje baletne zakladnice na svoje splatném kanalu YouTube ter na Facebooku predvajal mojstrovino Edwarda Cluga Peer Gynt, beli balet Adolpha Adama Gusar v koreografiji Aivarsa Leimanisa ter sodobno plesno kreacijo Cantata v koreografiji Mauro Bigonzettija.

SVETOVNA ZGODOVINA PLESA – NOVA KNJIGA HENRIKA NEUBAUERJA

Nova knjiga Henrika Neubauerja  je prva izvirna knjiga o zgodovini plesa v slovenščini. Zajema celotno obdobje od prazgodovine do danes in to tako za balet kot tudi za sodobni ples. Posebej tudi na kratko o razvoju obeh zvrsti plesa pri nas. Vsako zgodovinsko obdobje je najprej predstavljeno glede na splošne družbene in družabne razmere, nato pa prehaja v podroben opis dogajanja na plesnem področju. Besedilo spremlja bogato slikovno gradivo (150 slik).

Cena knjige je 20 €, naroči se lahko pri Slovenski matici, Kongresni trg 8, Ljubljana, pri gospej Mateji Rizvič, in sicer po elektronski pošti na naslov: prodaja@slovenska-matica.si.

BALETNO TEKMOVANJE TUTU V LETU 2020 ONLINE

18. in 19. december 2020

SPLETNO TEKMOVANJE ZARADI AKTUALNIH RAZMER

Zaradi aktualnih razmer, vezanih na epidemijo novega koronavirusa in nalezljive bolezni Covid-19, ko se v baletnih šolah pouk izvaja na daljavo in ko je delo baletnih ansamblov večinoma prekinjeno, smo se v Organizacijskem odboru odločili, da baletno tekmovanje TUTU v letu 2020 zastavimo nekoliko drugače in ga izvedemo preko spleta (online).

VEČ O BALETNEM TEKMOVANJU TUTU 2020

LJUBLJANSKI BALET PREMIRNO UPRIZORIL BALET GUSAR

Ljubljanski balet je v sredo, 22. septembra 2020 uprizoril novo baletno premiero, balet Gusar v dveh dejanjih, koreografa Joséja Carlosa Martíneza po M. Petipaju. Premiera baleta Gusar bi sier morala biti že 9. aprila letos, vendar so jo zaradi pandemia navega koronavirusa morali odpovedati in prestiti na jesenski čas. 

Iz zapisa Tatjane Ažman: Libreto za balet je leta 1855 napisal Jules-Henri Vernoy de Saint-Georges po Byronovem istoimenskem epu v verzih iz leta 1814. Svojo prvo postavitev na Adamovo glasbo je Gusar doživel leta 1856 v Parizu v koreografiji Josepha Mazilierja, Petipajeva koreografija pa je nastala konec 19. stoletja za moskovsko gledališče Boljšoj. Delo, ki ga bomo na našem odru predstavili prvič, velja za eno najbolj impresivnih in pripovednih del iz klasičnega baletnega repertoarja, a so ga do sredine 20. stoletja uprizarjala le redka baletna gledališča. V 60. letih minulega stoletja sta k njegovi veliki popularnosti prispevala izjemna plesalca Margot Fontayne in Rudolf Nurejev, predvsem z nastopi v znamenitem pas de deuxu, in Gusar je postal zaželena baletna zgodba v repertoarjih vseh velikih baletnih ansamblov, pa tudi hvaležna tema, ki so se je lotevali mnogi koreografi z ustvarjanjem vedno novih različic. Zgodba klasičnega baleta pripoveduje o ladijskem kapitanu Conradu, ki ga je družba izobčila in prisilila v piratstvo. Usoda pa se hitro obrne: lepotica Medora, ki je ujeta v haremu Seida paše in v katero se Conrad zaljubi, ga postavi pred novo preizkušnjo. Kapitan s svojim prijatelji načrtuje napad na harem. Poda se na vznemirjlivo pustolovščino, da bi osvobodil ljubljeno dekle in si priboril njeno srce.

Gusarja, ki ga na našem odru še nismo doživeli, smo zaupali izjemnemu španskemu plesalcu in koreografu Carlosu Martinezu, ki se je v zadnjih letih posvetil predvsem koreografiranju in umetniškemu vodenju Španskega nacionalnega plesnega ansambla, orkestru bo dirigirala Mojca Lavrenčič.

Glasba Adolphe-Charles Adam in Cesare Pugni, Léo Delibes, Riccardo Drigo
Libreto Jules-Henri Vernoy de Saint-Georges po motivih pesnitve The Corsair Georgea Noela Gordona Byrona
Glasbeni aranžma Alexei Baklan
Dirigentka Mojca Lavrenčič
Koncertni mojster Gregor Traven
Koreograf José Carlos Martínez (po M. Petipaju)
Scenograf Matej Filipčič
Avtorja risb Dejan Mesarič, Nastja Miheljak
Kostumograf Iñaki Cobos Guerrero
Oblikovalec svetlobe Jasmin Šehić
Asistentka koreografa Anael Martín
Asistentka scenografa Nastja Miheljak
Asistenti predstave Viktor Isajčev, Mojca Kalar Simić, Olga Andreeva, Stefan Capraroiu

Medora Maia Makhateli k. g. / Rita Pollacchi / Nina Noč / Chie Kato / Natascha Mair k. g.
Konrad Jakob Feyferlik k. g. / Kenta Yamamoto / Yujin Muraishi / Lukas Bareman
Birbant Hugo Mbeng / Petar Đorčevski / Lukas Zuschlag / Filippo Jorio
Gulnar Yaman Kelemet / Ana Klašnja / Natascha Mair k. g. / Marin Ino / Erica Pinzano k. g.
Lankendem Petar Đorčevski / Filippo Jorio / Lukas Bareman / Thomas Giugovaz / Filip Jurič
Paša Seid Lukas Zuschlag / Iulian Ermalai / Yuki Seki
Birbantova prijateljica Tjaša Kmetec / Yaman Kelemet / Urša Vidmar
Gusarki Marin Ino / Chie Kato / Johanne Monfret / Erica Pinzano k. g. / Mariša Nač / Gabriela Mede / Elli Purkunen / Neža Rus / Mariya Pavlyukova k. g.
Gusarja Filippo Jorio / Yujin Muraishi / Filip Viljušić / Matteo Moretto / Lukas Bareman / Thomas Giugovaz / Oleksandr Koriakovskyi
Evnuh Gregor Guštin / Ivan Greguš
Solistke v haremu Chie Kato, Marin Ino, Tasja Šarler, Diana Radić, Erica Pinzano k. g., Lara Flegar, Flavija Žagar k. g., Yaman Kelemet, Johanne Monfret
Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana


Premiera in ponovitve predstave jeseni 2020 potekajo na posneto glasbo v izvedbi orkestra SNG Opera in balet Ljubljana.

 

LJUBLJANSKI IN MARIBORSKI BALET VSTOPILA V NOVO SEZONO

Oba slovenska nacionalna baletna ansambla sta 10. septembra 2020 vstopila v novo gledališki sezono 2020/2021. Mariborski balet je izvedel triptih Falling angels v koreografiji Alexandra Ekmana (Left Right Left Right), Edwarda Cluga (Handman) in Jiřija Kyliána (Falling angels), medium ko je Ljubljanski balet sezono odprl z otvoritvenim koncertom, na katarem sta se v mešanem programu predstavila tako balet kot opera.

IN MEMORIAM LOJZKA ŽERDIN (23.2.1933 – 26.8.2020)

V torek, 26. avgusta 2020 je v 88. letu starosti za vselej prenehalo biti srce slovenske plesalke in plusen pedagogiske, članice Društva baletnih umetnikov Slovenije, LOJZKE ŽERDIN.

V 88. letu je danes preminila slovenska plesalka in plesna pedagoginja Lojzka Žerdin. Rodila se je v Ljubljani, Študirala pa je pri Mary Wigman v Berlinu in leta 1968 diplomirala iz umetniškega plesa in plesne pedagogike. Svoje znanje je izpopolnjevala v Dresdnu, Moskvi, takratnem Leningradu, na Dunaju in v Gradcu. Kot plesna pedagoginja se je nato zaposlila v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli, kar dvajset let je nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo poučevala umetnost giba in s plesno kulturo vplivala na več igralskih generacij. Delovala je v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah in na filmu. Kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja je ustvarila samostojen slog v plesnem ekspresionizmu.

Plesalka, koreografinja in pedagoginja Lojzka Žerdin se je rodila l. 1933 v Ljubljani. Na Srednji vzgojiteljski šoli je maturirala l. 1954, absolvirala pedagogiko in psihologijo na Filozofski fakulteti, bila zaposlena v otroškem vrtcu Ajdovščina in kot plesni pedagog na Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani. Zaradi pedagoškega in koreografskega dela ji je Prešernov sklad l. 1966 podelil štipendijo za študij umetniškega plesa na šoli Mary Wigman v Berlinu, ki ga je končala l. 1968 in si pridobila naziv diplomirani pedagog za umetniški ples. Diplomo je l. 1970 nostrificirala AGRFT, istega leta je Lojzka Žerdin prišla na AGRFT, l. 1984 pa je bila izvoljena v naziv izredne profesorice.
Njena življenjska pot in njene izkušnje so zanimive in pomembne, ker si je pridobila izvrstno poznavanje otroške in mladostniške psihologije, ki je bila stalen vir navdiha tako njej kot tudi študentom, plesalkam in plesalcem, s katerimi je delala. Zaradi njenega talenta, znanja in intuicije so nekateri njeni študentje (igralci, režiserji in dramaturgi) že po letu ali dveh ustvarili mala umetniška dela. To je bilo zelo pomembno za njihov razvoj. Še po štiridesetih letih njeni bivši študentje nastopajo na pomembnih gledaliških in plesnih festivalih doma in v tujini, npr.: Borštnikovo srečanje in Performa, Maribor; Gibanica, Ljubljana; BITEF, Beograd; Tanzquartier, Dunaj; Dance 10, München.
Lojzka Žerdin je pomemben člen „mehke gledališke revolucije“, ki se je zgodila v 70-ih letih v Ljubljani. Bila je koreografinja pri predstavah, kot so Ionescova Učna ura in Kralj umira (SNG Drama), Handkejev Kaspar (EG Glej), Jovanovićevi Norci (SLG Celje) in Štih-Jovanovićev Spomenik G (EG Glej). Njene koreografije so prispevale k bistveni spremembi slovenskega gledališča in igralca na odru. Z njeno pomočjo so igralci raziskovali sebe, kolektivno odzivnost na točki, na enem mestu, in prostor. Kaj so, kdo so, kako so, kako stojijo, kaj počnejo, kako se gibljejo, kako govorijo. Odprla jim je oči tudi za Merca Cunninghama, da so ga lahko razumeli in se od njega učili. Na srečanju akademij 1973 so jih drugi študentje gledali kot čudo. Tega niso poznali.
S študenti je delala tudi samostojne projekte (N. Skrbinšek, J. Avbelj, M. Kalezić, M. Blagovič). Vadili so pa, kjer je bil prostor. V baletni predavalnici na AGRFT-ju, v MGL-ju, na DIF-u, povabili so se celo k uram ge. Žive Kraiger. Vzgojila je pridne, uspešne, pa tudi svojeglave umetnike. Učila jih je iskanja, zaznavanja in preseganja lastnih meja, in kaj je za kakšno predstavo še primerno, naravno: »Plešemo tudi, če se ne vidi in se temu ne reče ples. Pojemo tudi, če se ne sliši in se temu ne reče petje. Igramo tudi, če se ne vidi in se temu ne reče igranje.« In še moto Marthe Graham: »Telo nikoli ne laže.« Mnogi njeni bivši študentje so zdaj vrhunski slovenski umetniki ali učitelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Umetniško in pedagoško delo Lojzke Žerdin je najbolj primerno definirala Marija Vogelnik ob njeni izvolitvi l. 1984: »Sistem, ki ga je našla in ga še izgrajuje Lojzka Žerdinova v svojem prostoru na AGRFT, in ‘umetnost giba’ sta trdna kljub stalnim spreminjanjem […] Če poskušam opredeliti specifični plesni stil, ki ga razvija Lojzka Žerdin pri nas, bi rekla, da svoja znanja osredotoča na naravna gibanja in elemente hoje, teka, skoka in kroženj ter na dihanje med napetostjo in sproščanjem. Zajeta so znanja iz evropske plesne tradicije (Mary Wigman), ki jim dodaja temelje sistema ameriške šole (Martha Graham) v razponu, ki koristi principe krčenja–raztezanja […] Prvotno prevladovanje talne tehnike se je danes […] umaknilo v širše razsežnosti ter odstopilo prostor srednjemu plesnemu prostoru. Frontalnost je dopolnilo krožno prostorsko gibanje. Znatno je prisotna tudi nota ljudskega melosa, ki ga zna vnašati na najbolj enostaven in neposreden način, pri čemer rabi svoje poznavanje naše folklore.«

IN MEMORIAM GORAZD VOSPERNIK (6.8.1931 – 11.8.2020)

V torek, 11. avgusta 2020 je v 89. letu starosti za vselej prenehalo biti umetniško srce GORAZDA VOSPERNIKA, baletnega solista, koreografa, baletnega pedagoga in dolgoletnga predstojnika ljubljanske baletne šole.

Gorazd Vospernik se je rodil 6. avgusta 1931 leta. V svet baleta je zakorakal pri svojih 18. letih, ko se je vpisal v baletno šolo k priznani slovenski baletni pedagoginji Lydii Wisiakovi. Lydia Wisiakova, ki je v Vosperniku takoj prepoznala izjemne baletnesposobnosti in talent bodočega baletnega solista, mu je dodatno znanje nudila na privatnih urah baleta, dokler mu ni baletni pedagog Slavko Eržen v tretjem razredu odstrl pristop k moški baletni tehniki. V času, ko je še obiskoval baletno šolo je hkrati že plesal v ljubljanskem baletnem ansamblu. Ko mu je bilo komaj dvajset let, je njegovo nadaljno baletno pot zaznamoval vdor Tatarov iz prve slike Mlakarjevega baleta Srednjeveška ljubezen. »To je bil moj prvi baletni večer« je zapisal pod fotografijo v svojem debelem albumu, danes polnemu baletnih spominov.

Vzporedno z obiskovanjem baletne šole in delovanjem v baletnem gledališču, se je šolal tudi na gradbenem oddelku Srednje tehnične šole v Ljubljanai in se po zaključku zaposlil v Litostroju, kjer je opravljal zahtevno nalogo vodje gradbišča. Vpetost v dvojnost vsakdana in negodovanje gradbenikov, češ da je vse prepogosto vpet v vaje ljubljanskega baleta, sta ga dokončno ukoreninila v baletni ansambel ljubljanskega baleta, kjer je od samega začetka plesal solistične baletne vloge.

Še pred svojo diplomsko baletno produkcijo, ki jo je skupaj s sošolkami Stanko Brezovar (kasneje soprogo dirigenta Carlosa Kleiberja), Jelko Rus, Bredo Hanžič in sošolcem Ikom Otrinom odplesal v šolskem letu 1954/55, je v enem najbolj plodnih obdobij slovenskega baleta plesal solistične vloge v baletih Pina Mlakarja OhridskalegendaDaninaVrag na vasiNekdanje svečanostiLisica ZvitorepkaSimfonično koloLes petits riens, Ljubezen in pravda, Lepa Vida, Naše ljubljeno mestoin Pepelka. 

Leta 1956 je Gorazda z dve leti starejšim prijateljem Janezom Mikličem pot popeljala na Dunaj. Bolj kot dunajske znamenitosti so ga zanimale vaje v dunajski Ljudski operi (Wiener Volksoper), kjer je prejel zaposlitev za naslednji dve leti. Ker pa ga plesanje v operetah ni zadovoljilo, ga je po enem letu nestor slovenskega baleta Pino Mlakar prepričal, da se vrne v Ljubljano. Vendar se tedaj v Ljubljani ni ustalil, pač pa znova odšel, tokrat (preko Münchna) v Stuttgart, kjer je plesal tri leta. Solistične vloge v baletih Giselle, TrnuljčicaHrestačRomeo in JulijaLabodje jezeroMozartina v koreografiji umetnika svetovnega slovesa Johna Cranka in v operi Catuli Carmina, so pričale o suvereni ekspresivnosti mladega klasičnega plesalca neverjetnočistih linij. Poglobljeno pedagoško raziskovanje baletov in metodike z Nikolajem Beriozovim, ki je tedaj v Stuttgartu vodil baletni ansambel, mu je odstiralo nova znanja in dragocene izkušnje, ki jih je kasneje uporabljal kot baletni pedagog.

Nationaltheater v Mannheimu je bila njegova zadnja postaja v tujini, vendar pa je tam ostal najdlje. Koreograf Heino Heiden ga je izbral za naslovno vlogo Frančiška Asiškega v svojem baletu Nobilissima visione na glasbo P. Hindemitha. Od leta 1961 do 1966 je med drugimi plesal prve vloge še v baletih HrestačPersefonaAntigonaPetruška in v operi Orfej.

Na povabilo gospe Lydie Wisiakove se je leta 1967 vrnil v Ljubljano in sprejel mesto baletnega pedagoga v srednji baletni šoli. Odkrival je povsem nov svet; za prehod z odrskih desk v baletno dvorano med učence je sam dejal, da je bil mnogo bolj zapleten, kot je pričakoval. V dvajsetih letih poučevanja je vzpostavil sistematični sistem poučevanja, ko je natančno razčlenil stopnjevanje od osnovnih korakov do zanj značilnih diagonal in vrtenj »najprej v levo«. Po izkušnjah iz odrskih desk se je zavedal, kako pomembna je čvrsta baletna tehnika. Za vsakoletne nastope baletnega podmladka je koreografiral mnogo etud in plesov ter skupaj s kolegi učitelji postavil nekaj celovečernih baletov (Hrestač,Giselle).

Kot predstojnik je vodil ljubljansko baletno šolo od leta 1974 do upokojitve leta 1987, ko je v ljubljanskem baletnem ansamblu skoraj vsak drugi plesalec nosil pečat njegovega znanja. S svojimi tehnično zahtevnimi kombinacijami baletnih vaj, ki jih je kot baletni mojster vsako dopoldne pripravljal v stari ozki baletni dvorani ljubljanske Opere, je močno prispeval k dvigu kvalitete domačih baletnih plesalcev.

Baletni umetnik in pedagog, Maestro Gorazd Vospernik je vse svoje življenje posvetil baletu. Za zasluge mu je Društvo baletnih umetnikov Slovenije leta 2013 podelilo najvišje slovensko baletno priznanje, nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo.

Z odhodom Gorazda Vospernika odhaja pomemben del slovenske baletne zgodovine. Brez njegovega predanega dela, brezmejne delovne discipline, doslednosti in strokovne prodornosti ter nesebične ljubezni do mladih baletnih plesalcev, katerim je posvetil dobršen del svojega življenja, slovenski balet danes zagotovo nebi bil takšen kot je – boljši in kvalitetnejši. Prav zato bo Gorazd Vospernik za vselej zapisan v dosje slovenske baletne umetnosti.

MEDNARODNI POLETNI BALETNI SEMINAR DANCS-PIRAN 2020

Navkljub epidemiji novega koronavirusa in številnim ukrepom za preprečevanje njegovega širjenja, je Društvo baletnih umetnikov Slovenije tudi uspelo organizirati in izvesti Mednarodni poletni baletni seminar Dancs-Piran 2020. Čeprav zaradi epidemije koronavirusa še dobra dva tedna pred pričetkom seminarja niso mogli z gotovostjo trditi, da seminar bo, so napeli vse moči in ga na koncu usepšno izpeljali. Za večino učiteljev so morali v zadnjem poiskati zamenjavo. Tako so letos poučevali Maia Makhateli, Leo Mujić, Nina Noč in drugi. V DBUS verjamejo, da so na koncu prav vsi izpolnili pričakovanja udeležencev, ki pa jih skupaj s pedagogi in osebjem letos ni smelo biti več kot 40. Za spoštovanje številnih ukrepov, od držanja medsebojne distance, nošenja zaščitnih mask, do striktnega vzdrževanja osebne higiene se v DBUS posebej zahvaljujeJo udeležencem ter osebju šole! Žal pa so bili udeleženci, ki so seminar obiskovali le v prvem tednu, zaradi izrednih razmer prikrajšani za zaključni nastop. Navkljub vsem zapletom in sprva odpovedi prav vseh dogodkov v Piranu, pa so v sodelovanju z Občino Piran in Avditorijem Portorož 1. avgusta 2020 v Amfitetaru Avditorija Portorož na koncu le uspeli izpeljati zaključni baletni koncert Dancs-Piran 2020.

DBUS Z DVEMA CELOVEČERNIMA BALETOMA IN DVEMA BALETNIMA KONCERTOMA NA POLETNEM FESTIVALU PORTOROŽ

Čeprav je še sredi meseca julija 2020 kazalo, da letošnjega Poletnega festivala Piran zaradi epidemije novega koronavirusa ter razmer in ukrepov, vezanih na preprečevanje širjenja nalezljive bolezni Covid-19 ne bo, je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju z Avditorijem Portorož v amfiteatru Avditorija Portorož, kamor se je preselil letošnji Poletni festival in se iz piranskega preimenoval v portoroškega, uprizorilo tri večere baleta, dve celovečerni predstavi, Damo s kamelijami in Romea in Julijo ter Gala baletni večer Dancs 2020.

Največji problem vezan na letošnji Poletni festival, s katerim se je soočilo Društvo baletnih umetnikov Slovenije je bilo zagotovo sestavljanje zasedb, oziroma pridobivanje plesalcev za uprizoritve, saj so tistim, s katerimi so se že dogovarjali v sredini julija sporočili, da letos predstav ne bo in so si tako nekateri izmed njih organizirali dopustovanje drugod. Na koncu jim je le uspelo pridobiti tako soliste kot baletni zbor, katerega moški del so zastopali pretežno študenti Madžarske baletne akademije iz Budimpešte. Celotna ekipa je tako z 20. julijem napela moči in v kratkem času obnovila obe celovečerni baletni predstavi ter pripravila gala baletni večer. In če na epidemijo novega koronavirusa pogledamo še iz pozitivnega zornega kota ugotovimo, da jim v normalnih razmeram k sodelovanju skoraj zagotovo nebi uspelo privabiti dveh mednarodno uveljavljenih baletnih umetnic, Natasche Mair in Maie Makhateli.

26. julija 2020 je bil na sporedu balet Dama s kamelijami na glasbo Giuseppa Verdija in Giacoma Puccinija. Pod taktirko baletnega mojstra Lea Mujiča in asistenta Aleksa Thea Šišernika so v glasvnih vlogah zaplesali Natascha Mair (Marguerite Gauthier), Ionut Dinita (Armando Duval), Petar Đorčevski (Monsigneur Duval), Nina Noč (Madame Duvernoy) in Filip Jurič (Plesis).

31. julija 2020 so uprizorili balet Romeo in Julija, v katerem so glavne vloge plesali Maia Makhateli (Julija), Petar Dorcevski (Romeo), Ionut Dinita (Mercutio), Nina Noč (Lady Capulet), Siniša Bukinac (Lord Capulet), Filip Jurič (Tybalt) in Bálint Rauscher (Pater Lorenzo).

1. avgusta 2020 so nato uprizorili še dva Baletna koncerta, prvega Večer Dancs-Piran, na katerem so se predstavili udeleženci letošnjega Mednarodnega poletnega baletnega seminarja ter Baletni večer slovenskih baletnih plesalcev z Nino Noč, Filipom Juričem, Yaman Kelemet, Ionutom Dinito, Nino Kramberger, Janom Trniničem in drugimi.

BALET POD ZVEZDAMI V LENDAVI

V času izrednih razmer, vezanih na epidemijo novega koronavirusa, je Društvo baletnih umetnikov Slovenije 24. junija 2020 na zunanjem prizorišču Koncertne in gledališke dvorane Lendava uprizorilo tradicionalni baletni koncert »Balet pod zvezdami«, posvečen praznovanju Dneva državnosti.

Na koncertu so plesali Jelena Lečić s Filipom Juričem Pas de deux Odette in Princa Siegfrieda iz baleta Labodje jezero, Asami Nakashima z Yuyo Omakijem pas de deux Harlekinada in duet iz Clugovega baleta Peer Gynt, Nina Kramberger z Aleksom Theom Šišernikom Pas d’esclave iz baleta Gusar, Mirjana Šrot s Filipom Juričem duet iz baleta Hora koreografa Edwarda Cluga, ponovno Jelena Lečić Umirajočega laboda ter Nina Kramberger Come together.

Navkljub izrednim razmeram in upoštevanju pravil o medsebojni distanci je bil koncert izredno dobro obiskan.

LJUBLJANSKI BALET NAVKLJUB IZREDNIM RAZMERAM UPRIZARJA ŠTIRI PREDSTAVE BALETA VELIKI GATSBY

Pandemija novega koronavirusa je bila pravkar preklicana, ljubljanski balet pa bo takoj za tem poskrbel za svoje občinstvo in baleta željnim omogočil ogled predstave koreografa Lea Mujića Veliki Gatsby, uspešnice sezone 2019/2020. Predstava bo na ogled v SNG Opera in balet Ljubljana 19., 22., 23. in 24. junija 2020.

Z ozirom, da je združevanje ljudi omejeno na 200, v veljavi pa je še vedno ukrep o obvezni dvometrski medsebojni razdalji, bodo v SNG Opera in balet Ljubljana za posamezno predstavo lahko ponudili le nekje 180 vstopnic. Zato naj zainteresirani za ogled pohitijo z nakupom vstopnic.

Balet SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Z DVEMA PREDSTAVAMA NA FESTIVALU JUNIJ V LJUBLJANI

Balet SNG Opera in balet Ljubljana je tudi letos nastopil na festivalu Junij v Ljubljani, in sicer 14. junija 2020 z Baletnim večerom in 16. junija 2020 z baletno predstavo koreografa Hansa van Manena, Pat tangov. Ob tej priliki je umetniški vodja ljubljanskega baleta po pooblastilu ravnatelja Staša Ravterja, Petar Đorčevski povedal: »Veseli smo, da lahko nadaljujemo z delom in našo plesno umetnostjo, ki je še kako živa in privlačna, če jo plešeš na odprtem odru pred občinstvom sredi Ljubljane.« 

Na baletnem večeru so zaplesali Nina Noč in Kenta Yamamoto v Elegiji iz baleta Labodje jezero, glasba Peter Iljič Čajkovski, koreografija Lynne Charles po Levu Ivanovu, Maia Makhateli in Petar Đorčevski v pas de deuxu iz drugega dejanja baleta Giselle, glasba Adolph Ch. Adam, koreografija Marius Petipa, Urša Vidmar in Filip Viljušič v Largu, glasba Georg Friedrich Händel, koreografija Vlasto Dedovič, Tjaša Kmetec in Kenta Yamamoto v duetu iz baleta Veliki Gatsby, glasba Samuel Barber, koreografija Leo Mujić, Nina Noč in Filip Jurič v Verdi pas de deuxu, glasba Giuseppe Verdi, koreografija Tomaž Rode, Ana Klašnja in Yujin Muraishi v pas de deuxu iz drugega dejanja baleta Hrestač, glasaba Peter Iljič Čajkovski, koreografija Youri Vàmos, Mateja Železnik in Lukas Zuschlag v duetu Party for two, glasba The Chordettes, koreografija Lukas Zuschlag ter Maia Makhateli in Petar Đorčevski v Balkonski sceni iz baleta Romeo in julija, glasba Sergej Prokofijev, koreografija Tomaž Rode.

NISMO POZABILI NA VAS

Baletni koncert v koprodukciji Društva baletnih umetnikov Slovenije, SNG Opera in balet Ljubljana in Televizije Slovenija I neposredni prenos na drugem programu TV Slovenija v sredo, 3. junija 2020.

»Občinstvo smo v sedanjih okoliščinah prek zaslonov povabilo v baletno hišo. Ob tem pa sporočili, da tudi v teh časih ustvarjamo,« je povedal Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije.

Ker so zaradi epidemije koronavirusa gledališke, operne in baletne dvorane za nedoločen čas zaprle svoja vrata, se je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana in Televizijo Slovenija odločilo balet pripeljati v naše domove in vsem ljubiteljem tega žlahtnega plesa sporočiti, da balet ni pozabil nanje. Tako se je prvič zgodilo, da je Televizija Slovenija v živo iz SNG Opere in baleta Ljubljana ob praznem avditoriju prenašala gala baletni koncert. Večer plesnih duetov si je bilo v neposrednem prenosu mogoče ogledati na drugem programu TV Slovenija v sredo, 3. junija 2020, ob 20. uri..

»Gala baletni koncert, ki smo ga ustvarili z vrhunsko mednarodno ekipo, je dokaz neuničljive želje po Umetnosti, nastopanju in premagovanju na videz nepremagljivih ovir. Predstavlja zmago nad vsem, kar nas je v preteklih mesecih ustavilo. Presežke, ki so nastali v sodelovanju med strokovnimi in javnimi institucijami, si je bilo na televizijskih zaslonih mogoče ogledati s prenosom v živo z odra SNG Opere in baleta Ljubljana,« je povedal Staš Ravter, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana

Organizatorji so za baletni koncert Balet ni pozabil na vas izbrali pretežno klasičen program z nekaj sodobnimi deli. V večeru duetov, sestavljenem iz priljubljenih baletnih predstav so plesali najboljši domači baletni plesalci in plesalke. Prvič pa je v Sloveniji nastopila tudi posebna gostja, prvakinja Maia Makhateli, ki je trenutno ena najboljših balerin na svetu.

»V teh čudnih, nepredvidljivih časih, ko si vsi želimo, da bi lahko neovirano počeli to, kar najraje delamo, torej ustvarjali tako zase kot za gledalce, nam takšni trenutki predstavljajo pot v normalnost,« je povedal ravnatelj SNG Opere in baleta Ljubljana Staš Ravter.

Baletni plesalci, ki so nastopanje že izjemno pogrešali, so bili nad pobudo za televizijski gala baletni koncert navdušeni, pa je dejal predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode

»Vemo, da naši dragi obiskovalci niso pozabili na nas, zato smo jim z baletnim koncertom sporočili, da tudi mi nismo pozabili nanje. Za to potezo smo se odločili, ker bo po preklicu epidemije verjetno preteklo še nekaj časa, preden bodo v zaprtih prostorih dovoljene javne prireditve s številčnejšim občinstvom,« je dejal Petar Đorčevski, umetniški vodja baleta SNG Opere in baleta Ljubljana.

DVA BALETNA KONCERTA V BERLINU

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je 6. in 7. marca 2020 v sodelovanju z Baletom SNG Opera in balet Ljubljana v Berlinu uprizorilo dva baletna koncerta. Koncerta v organizaciji Slovenskega kulturnega centra Berlin sta bila uprizorjena na prizorišču z imenom Bunker. Nekdanji nacistični bunker za telekomunikacije so odkrili šele pred dobrimi petimi leti, čeprav je bil zgrajen že leta 1937, pred štirimi leti pa so ga preuredili v prireditveni prostor, v katerem  danes uprizarjajo številne gledališke predstave in koncerte, na ogled postavljajo različne razstave, balet pa je bil tokrat na sporedu prvič. Program je vključeval dela iz baletov Labodje jezero, Gusar in Veliki Gatsby ter koreografije Žar, Solo za dekle, Umirajoči labod in Petar za vas. Plesali so Yaman Kelemet, Emilie Tassinari, Nina Kramberger, Petar Đorčevski in Aleks Theo Šišernik, v prvem večeru pa so poleg plesalcev nastopili še igralec Aleš Valič, pevka Darja Švajger in pianista Jaka Pucihar ter Gregor Jagodič. 

V KRKI SO Z BALETNIM KONCERTOM OBELEŽILI SLOVENSKO BALETNO USTVARJANJE

Marin Ino in Filippo Jorio v Loku Pie in Pina Mlakarja
Ana Klašnja in Kenta Yamamoto v pas de deuxu iz baleta Trnuljčica
Urša Vidmar in Filip Viljušić v Largu Vlasta Dedovića

Novo mesto, 4. marec 2020 – Včeraj so v Krki v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije v počastitev 100. obletnice slovenskega baleta uprizorili baletni koncert z naslovom Pas de deux, korak v dvoje, v kateri so baletni umetniki prikazali odlomke najbolj znanih klasičnih baletov pa tudi sodobnejše koreografije. Tako so tudi v Krki izkazali pozornost plesni umetnosti in njenim ustvarjalcem,  ki s svojim ustvarjanjem bogatijo družbo.

Program baletne predstave je sestavil Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju z umetniškim vodjem Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Petrom Đorčevskim. Ljubitelji baleta so si v kratkih video zapisih lahko ogledali tudi delček opusa in mednarodnega ustvarjanja nestorjev slovenskega baleta Pie in Pina Mlakar, edinstvenega plesnega, koreografskega in življenjskega para, ki je slovenskemu baletu s 50 baleti, od tega 12 celovečernimi, vtisnil pomemben pečat. Krajše odlomke znanih klasičnih baletov so prikazali priznani baletni umetniki SNG Opera in balet Ljubljana. Nastopili so s suito Lok (Marin Ino in Filippo Jorio) in plesnimi odlomki iz baletnih stvaritev  Giselle (Maria Pavlyukova in Filip Viljušić), Žar (Petar Đorčevski in Emilli Tassinari), Trnuljčica (Ana Klašnja in Kenta Yamamoto), Largo (Urša Vidmar in Filip Viljušič) in Labodje jezero (Nina Noč in Petar Đorčevski).

POSTAVLJENI ŠTIRJE RAZSTAVNI PANOJI PRED MLAKARJEVO DOMAČIJO V NOVEM MESTU

V spomin na bogato umetniško pot zakoncev Mlakar so v Krki v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije v bližini njunega doma postavili štiri razstavne panoje, na katerih skozi fotografijo in besedo predstavljajo njuno umetniško ustvarjanje in življenje. Avtorica razstave Danica Dolinar, diplomirana muzikologinja, strokovnjakinja za baletno umetnost in članica Društva baletnih umetnikov Slovenije, ter arhitektka in oblikovalka razstav Mojca Turk, ki je eksponate oblikovala, sta imenitno ujeli duh življenja in plesa znamenitih slovenskih umetnikov.

PREŠERNOV NAGRAJENEC V LETU 2020 JE MILKO ŠPAREMBLEK

Baletni umetnik, ki je postal plesni pojem

Portret letošnjega dobitnika najvišjega slovenskega priznanja na področju kulture

Kot koreograf, dramaturg in režiser se Milko Šparemblek uvršča v sam svetovni vrh baletnih in plesnih umetnikov, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno vplivali na razmišljanje o plesu v današnjem času. S svojimi častitljivimi enaindevetdesetimi leti in s sedmimi desetletji dolgo ustvarjalno potjo je najstarejši še aktivni koreograf na svetu. Njegov ustvarjalni opus obsega več kot sto petdeset baletnih, opernih in dramskih predstav, ki jih je postavil v petinštiridesetih različnih gledališčih po svetu, pa vrsto umetniških filmov in izvirnih televizijskih stvaritev. Mednarodni ugled si je pridobil tudi kot baletni mojster Baleta 20. stoletja Mauricea Béjarta v Bruslju, kot direktor baleta Metropolitanske opere v New Yorku, direktor baleta Gulbenkian v Lizboni, direktor baleta v Lyonu in direktor baleta v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu. V domovino je prinašal balet v skladu z mednarodnimi merili. Njegov izvirni slogovni izraz je tako samosvoj, da ga ne more opredeliti nobena plesno teoretična  ali plesnozgodovinska oznaka. Milko Šparemblek je namreč sam postal plesni pojem, njegov ples je preprosto »šparemblekovski«.

O umetnosti plesa in umetnosti namreč razmišlja kot o zelo potrebni vsenavzoči nadstavbi, ki plemeniti banalnost vsakdanjosti. “Njegov izvirni slogovni izraz je tako samosvoj, da ga ne more opredeliti nobena plesnoteoretična ali plesnozgodovinska oznaka,” piše v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki jo je spisala strokovnjakinja za balet Danica Dolinar.

PODELJENE NAGRADE LYDIE WISIAKOVE V LETU 2019

V petek, 29. novembra 2019 je Društvo baletnih umetnikov Slovenije, v sodelovanju z SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor, na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana podelilo letošnje nagrade Lydie Wisiakove, najvišja strokovna priznanja s področja baletne umetnosti v Sloveniji, .


Društvo baletnih umetnikov Slovenije kot krovna organizacija s področja slovenske baletne umetnosti nagrade Lydie Wisiakove podeljuje od leta 1997, od leta 2013 pa v sodelovanju z SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor. Nagrade predstavljajo najvišje strokovno priznanje za dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji.

Strokovno komisijo za podeljevanje nagrad Lydie Wisiakove sestavlja sedem članov, od katerih jih Društvo baletnih umetnikov Slovenije imenjuje pet, po enega člana pa imenjujeta Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana ter Slovensko narodno gledališče Maribor. Komisijo sestavljajo Matjaž Marin – predsednik, Valentina Turcu, Alenka Ribič, Janez Mejač, Edvard Dežman, Petar Đorčevski in Tomaž Rode.

Številne nagrade za umetniške dosežke s področja slovenske baletne umetnosti, podeljene od leta 1997 do danes, dokazujejo, da slovenski balet s svojimi interpreti tako ljubiteljem kot poznavalcem baletne umetnosti ter strokovni javnosti ponuja visoko bero umetniških dosežkov, zadovoljstev in raznolikosti, s katerimi baletni umetniki v Sloveniji bogatijo državno zakladnico umetnosti.


Prejemnik nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo je v letu 2019:

  • Vojko Vidmar, slovenski baletni umetnik, nekdanji prvi solist Baleta SNG Opera in balet Ljubljana

Prejemnici nagrade Lydie Wisiakove za posebne dosežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjih treh let sta v letu 2019:

  • Muzikologinja Danica Dolinar in arhitektka Mojca Turk za izjemno strokovno, dosledno ter pregledno avtorsko in oblikovno kreacijo razstave z naslovom 100 let slovenskega poklicnega baleta

OBRAZLOŽITVE NAGRAD:

 

Nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo na področju baletne umetnosti letu 2019 prejme baletni umetnik

VOJKO VIDMAR

za njegov izjemen vseživljenjski doprinos slovenski baletni umetnosti.

 

Obrazložitev:

Vojko Vidmar – kakšno bogastvo življenj, ki jih je kot baletni plesalec 40 let z dušo in telesom živel na odrskih deskah in pred kamerami, koliko čarobnega prepletanja plesnega izraza in notranjega doživljanja, zlitja notranjih čustev z glasbo, z gibanjem in z energijo publike, koliko radosti, uspehov, sreče in ljubezni na eni strani in koliko vaj, znoja, utrujenosti  in tudi razočaranj na drugi.

Gledalce je kot baletni plesalec vedno prepričal z izjemno odrsko prezenco, karizmo, z energijo, s pretanjenim izpovedovanjem človekove notranjosti in s sijajno tehniko in jim v srce ter dušo z odra ali s televizijskega ekrana prenašal fantastično stanje kozmične radosti, kot v zadnjih letih sam imenuje stanje, ki ga baletni umetnik lahko doživlja. Pravi: “Ko mu duša zavriska, ko se počuti osmišljen, srečen in osrečuje druge”.

Za gledalce je bil vedno privilegij doživljati trenutke, ko se je z njim na odru zgodila Umetnost.

Vojko Vidmar predstavlja svetlejši del slovenske baletne zgodovine.

Rodil se je v Ljubljani in se leta 1955, star sedem let, pod pedagoškim vodstvom Rusinje Nadežde Murašove prvič srečal z baletnimi koraki. V letih 1958–1968 je obiskoval srednjo baletno šolo pri Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje in diplomiral pri prof. Lidiji Wisiakovi.  Od leta 1966 je plesal v SNG Opera in Balet Ljubljana in leta 1975 postal solist. Je zadnji iz generacije baletnih plesalcev, ki sta jih na pot čudežnega sveta plesa pospremila nestorja slovenskega baleta Pia in Pino Mlakar. O njem je Pino Mlakar med drugim zapisal:

S svojo karizmo duhovne in telesne enovitosti je Vojko Vidmar idealen plesalec baletnega modernizma. V tem duhu koreografirana dela v Vidmarjevi plesni interpretaciji delujejo na gledalca razumljivo, spontano, sprejemljivo in očarljivo.”

Tako je še posebej nepozabnih kar 16 njegovih interpretacij koreografskega sloga Milka Šparembleka, ki mu je, kot pravi, optimalno odgovarjal.

Vojko Vidmar je poustvaril več kot 2400 kreacij v delih sedemdesetih domačih in tujih koreografov.

Lahko bi rekli, da je bil moderen kreativen plesalec z izvrstno plesno tehniko in silovito izraznostjo, ki je plesal vse od klasične vloge princa v baletu Giselle do samosvojih interpretacij karakternih vlog, kot sta bili Vrag v baletu Vrag na vasi Mlakarjevih in Vojak v Šparemblekovi Zgodbi o Vojaku.

Gostoval je na mnogih baletnih odrih nekdanje Jugoslavije, željo po uveljavitvi v tujini je potešil na številnih gostovanjih po vsem svetu – stika z domačim občinstvom pa ni nikoli pretrgal.

Sodeloval je s televizijskimi hišami Češke, Hrvaške, Italije, Avstrije, Belgije, Nemčije in seveda Slovenije.

Želja po soočanju baletne umetnosti in televizijskega medija ga je vodila na TV Slovenija, kjer je sooblikoval vrsto plesno baletnih oddaj, med njimi oddajo ob 90 letnici Pina Mlakarja Večna baletna domačija, umetniški dokumentarec O Labodjem jezeru, Abraham ljubljanske baletne šole, Trije obrazi plesne skupine Kazina ter portret Milka Šparembleka.

Za svoje vrhunske interpretacije je prejel številne nagrade – Župančičevo, Zlata ptica, nagrado Prešernovega sklada, tri priznanja jugoslovanskega baletnega bienala, dve priznanji Društva slovenskih baletno – plesnih kritikov, in za najbarvitejšo paleto likov sveta baletne umetnosti Prešernovo nagrado.

V letih od 2003 – 2009 je bil predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, od leta 2009 pa zavzeto deluje kot član Izvršnega odbora DBUS ter kot član Komisij za strokovne nagrade. Z dragocenim strokovnim znanjem realizira in režira televizijske posnetke baletov.

Vojko Vidmar ostaja izjemna osebnost slovenskega baleta in gledališkega plesa, vertikala  in vzor velike tradicije poštenosti in predanosti, ki sta nam jo zapustila Pia in Pino Mlakar, kot je zapisal Milko Šparemblek. Pri njem se srečujemo s pojavom čudežne skrivnosti genetike, ki izbrancem omogoča dolgo dejavno življenje, ne da bi pri tem trpeli prvotna intenzivnost in kakovost.

To je Vojko Vidmar, umetnik po duši.


Nagrado Lydie Wisiakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji v obdobju zadnjih treh let prejmeta v letu 2019

Muzikologinja DANICA DOLINAR kot avtorica

in

arhitektka MOJCA TURK kot oblikovalka,

za izjemno strokovno, dosledno ter pregledno avtorsko in oblikovno kreacijo razstave z naslovom 100 let slovenskega poklicnega baleta

 

Obrazložitev:

Razstava ob stoletnici prvega poklicnega slovenskega baletnega ansambla, ki smo si jo lahko ogledovali v mesecih maju in juniju 2019 v Cankarjevem domu v Ljubljani, natančno označi pomembne mejnike, ki so spletli stoletno pot slovenske baletne umetnosti. Avtorica razstave Danica Dolinar s poglobljenim premislekom izbere artefakte, ki označujejo dogodkovne premike. V sodelovanju z avtorico postavitve razstave Mojco Turk ustvarita izjemen preplet fotografij pomembnih predstav in nepogrešljivih osebnosti, ki so pomagale graditi stoletno baletno zgodbo ter na videz manj pomembnih fragmentov scenske in kostumske podobe. To nevidno vez med odrskimi elementi vzpostavljata dosledno, zapeljujeta nas z nostalgičnim vpogledom v zgodovino te vzvišene umetnosti, tudi preko pisane besede v obliki letakov, citatov in plakatov, ki jih smiselno povezujeta v logično celoto z ostalimi elementi vpogleda v baletno umetnost. Razstava z demontažo gledaliških elementov in z njihovo ponovno montažo subtilno poveže dejanski trenutek z zgodovino, v katerem smo kot opazovalci hkrati tu in nepogrešljivo tudi tam.

SVEČANI BALETNI KONCERT 2019

s podelitvijo strokovnih nagrad s področja baletne umetnosti v Sloveniji.


V SNG Opera in balet Ljubljana bo 29. novembra 2019 ob 19.30 Društvo baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju z SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor uprizorilo letošnji Svečani baletni koncert, na katerem se bodo podelile nagrade s področja baletne umetnosti v letu 2019.

Letošnji nagrajenci, ki bodo prejeli nagrade Lydie Wisiakove bodo vse do koncerta ostali skrivnost.


VALENTINI TURCU NAGRADA “HRVATSKOG GLUMIŠTA”

V nedeljo, 24. novembra 2019 so na svečanosti v HNK Zagreb podelili nagrade hrvaškega društva dramskih umetnikov za leto 2019.

Nagrado za najboljše koreografsko ali dirigentsko delo v baletu je prejela Valentina Turcu za koreografijo uprizoritve Smrt v Benetkah na glasbo Gustava Mahlerja in v izvedbi HNK Zagreb. Smrt v Benetkah je prejela nagrado tudi kot najboljša baletna uprizoritev.

Iskrene čestitke!

PREMIERA BALETA PEPELKA V SNG MARIBOR

Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 8. novembra 2019, v Veliki dvorani premierno izvedel balet Pepelka v koreografiji Jean-Christopha Maillota na glasbo Sergeja Prokofjeva pod taktirko Simona Robinsona. Naslovno vlogo bo odplesala Tijuana Križman Hudernik, ob njej bodo nastopili Ionut Dinita, Catarina de Meneses, Anton Bogov, Asami Nakashima, Tetiana Svetlična, Evgenija Koškina ter baletni ansambel in simfonični orkester SNG Maribor.

Mednarodno priznani koreograf in baletni ustvarjalec Jean-Christophe Maillot je v svoji celoviti koreografski viziji s pravljice o Pepelki, ki jo je prvič izvedel Les Ballets de Monte-Carlo aprila 1999, odstranil odvečne plasti, ki so namenjene olepševanju dejstev, in s tem utrl pot pomenljivemu premisleku o tem, kako lahko ljudje, ki preminejo, pomembno začrtajo življenjsko pot tistih, ki ostanejo.

Avtor je s svojim mojstrskim psihološkim niansiranjem likov presegel karakterizacijo, ki jo ‘zabavna industrija’ praviloma slika z grobimi stereotipnimi zamahi, zato ne preseneča, če nas ‘junaki’ oziroma ‘dobri fantje’ lahko iritirajo, medtem ko ‘zlikovci’ v nas prebudijo tudi še kaj več kot zgolj kanček sočutja. Še več, koreograf temi Pepelkine poroke s sanjskim princem celo odreka pomembnost, ki ji je po navadi apriorno dana, in se osredotoča predvsem na ‘čustveno kolesje’, ki poganja tole brezčasno pravljico naprej.

Kot popolno nasprotje izumetničenemu svetu je Pepelka inkarnacija preprostosti. Maillot je Prokofjevovo partituro, ki je nastala v svinčenem času sovjetskega totalitarizma, povsem prilagodil lastni koreografski poetiki, ki se izmika stereotipni bipolarnosti klasičnega in sodobnega baleta.

Pepelka tako ne potrebuje nobenih dodatkov, ki bi jo naredili lepo; celo sloviti stekleni čeveljc nadomesti golo stopalo, posuto z nežnim, a povsem mimobežnim zlatim prahom. Pepelkino golo stopalo na ta način postane simbol baleta, pri tem pa ne simbolizira zgolj preprostosti mladega dekleta, ampak tudi del telesa, brez katerega ples ne bi obstajal. Stopalo je tako osišče koreografske umetnosti, njen steber in gonilna sila, njen začetek in porok za preživetje.

Scenografijo podpisuje Ernesto Pignon-Ernest, kostumografijo Jérôme Kaplan, oblikovanje luči Dominique Drillot, asistenti koreografa so Asier Uriagereka, Bruno Roque, Bernice Coppieters, Giovanna Lorenzoni, Alenka Ribič, Sergiu Moga in Matjaž Marin.

Po premieri bo Pepelka na sporedu še 10., 12., 13., 14., 16. novembra 2019 ter 21. in 22. februarja 2020.


Zasedba

Dirigent: Simon Robinson

PepelkaTijuana Križman Hudernik
PrincIonut Dinita
Vila – Mati Catarina de Meneses
Oče Anton Bogov
MačehaAsami Nakashima
SestriTetiana Svetlična, Evgenija Koškina
Varuha užitkaGaj Žmavc, Filip Jurič
Prinčevi prijateljiJan Trninič, Yuya Omaki, Alexandru Pilca, Tomaž Golub
ManekeniSytze Jan Luske, Aleks Šišernik, Matjaž Marin, Cristian Daneri
EksoteMonja Obrul, Branka Popovici, Olesja Hartmann Marin, Hristina Stojčeva
DvorjankeMonja Obrul, Olesja Hartmann Marin, Mina Radaković, Ines Petek, Satomi Netsu, Vanja Vitman, Branka Popovici, Ema Perić
DvorjaniMircea Golescu, Matteo Magalotti, Davide Buffone, Oleh Lihai, Sytze Jan Luske, Aleks Šišernik, Cristian Daneri, Tim Dolinšek

Scenograf Ernest Pignon-Ernest, kostumograf Jérôme Kaplan, oblikovanje luči Dominique Drillot asistenti koreografije Bernice Coppieters, Giovanna Lorenzoni, Asier Uriagereka, Bruno Roque, Alenka Ribič, Sergiu Moga, Matjaž Marin

PREMIERA BALETA VELIKI GATSBY V SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA

V četrtek, 7. novembra 2019 bo ob 19.30 Balet Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana uprizoril svojo prvo letošnjo premiero, celovečerni balet VELIKI GATSBY.


VELIKI GATSBY – Pripovedni balet Lea Mujića

Sezona 2019/2020 Premiera 7. 11. 2019


Priznani koreograf Leo Mujić, ki je v zadnjih letih ustvaril niz uspešnih pripovednih baletov, črpa snov za svojo novo koreografijo iz znamenite romaneskne predloge Veliki Gatsby (1925) Francisa Scotta Fitzgeralda. Prepoznavno delo iz zakladnice klasične ameriške literature z izrazito kritičnim podtonom osvetljuje negativne razsežnosti velikega ameriškega sna in togost dekadentne newyorške visoke družbe med obema vojnama, ki ni dopuščala prehajanja med razrednimi sloji. Razkošna pripoved o skrivnostnem bogatašu, ki postane žrtev lastne ljubezni in prepričanja, je hkrati tudi zgodba o ljubimcih, ki si nista usojena. Dogaja se v svetu nepredstavljivega bogastva, omame in temačnih obsesij, v katerem vlada grozljiva moralna praznina. Osrednji junak je sicer zasnovan kot mit, katerega triumfalna pot pelje v propad, tragični konec pa kljub temu nagovarja z mislijo, da je človek kot posameznik pomembna entiteta. S tem pa se slej ko prej spomnimo tudi na svet, v katerem živimo danes in v katerem je za resnične vrednote vedno manj prostora. Glasbeno podobo predstave navdihuje živa, dinamična in svetovljanska energija izjemnih ameriških skladateljskih imen.


AMERIKA, DEŽELA IZVIRNIH GLASBENIH PRILOŽNOSTI? Jan Ovnik

Večstoletno stapljanje najrazličnejših svetovnih kultur v talilnem loncu strica Sama je komaj sčasoma porodilo na videz homogeno ameriško kulturo, utemeljeno na poudarjanju temeljnih vrednot in dosežkov tamkajšnje razsvetljenske revolucije. Skladno s tem je težnja po samobitnosti vzklila tudi na področju umetnosti, a je ta v ZDA še na začetku 20. stoletja zvečine le capljala za vodilnimi zgledi s stare celine. Zlasti ameriški skladatelji, katerim je poleg lastne, stoletja dolge glasbene tradicije pogosto umanjkal tudi sijaj akademske izobrazbe, so se le stežka otresli spon evropskih klasičnih modelov, nezmožnih prepričljive tonske odslikave ameriškega duha. Ker pa je odsotnost tradicije pomenila tudi svobodo od tradicije, so se nekateri skladatelji hlepeče podali na še neraziskane poti do »pristne« ameriške glasbe. Nekaj najbolj reprezentativnih prizadevanj zanjo, ki jim gre resneje slediti šele od konca 19. stoletja dalje, odkriva glasbeni izbor za baletno predstavo Veliki Gatsby, pri čemer domala vsa ustrezajo dvotirnemu iskanju svojstvenega, ameriškega izraza, kot je to ugotavljal že George Gershwin, eden od sedmih avtorjev glasbe na sporedu:

»Ne priznavajo vedno, da ima Amerika ljudsko glasbo; v resnici nima le ene, marveč več različnih. To je širna dežela in v različnih pokrajinah je nastala seveda različna vrsta ljudske glasbe, vse pa so pomembne in vse so dober temelj za razvoj umetne glasbe. Zato menim, da je mogoče v Ameriki razviti številne različne sloge, ki vsi koreninijo v ljudskih pesmih posameznih pokrajin: džez, ragtime, bluz, črnske duhovne pesmi, spevi z južnih gora, podeželske pesmi in kavbojske pesmi. Vse to lahko uporabimo za stvaritev ameriške umetne glasbe, kot se dandanes pri mnogih skladateljih že dogaja. […] So pa v Ameriki tudi drugi skladatelji, ki se ne opirajo na ljudsko glasbo, a delujejo v Ameriki in so pred zakonom Američani. Razvili so svoj individualni slog in metode. Njihovo na novo iznašlo gradivo lahko imenujemo ameriško, kakor je iznajdba ameriška, če jo je naredil Američan.«

Klasični glasbi v Ameriki je sprva manjkala ameriška klasična glasbena tradicija, saj je tamkajšnje poslušalstvo še krepko v 20. stoletju častilo skoraj izključno uvožene skladateljske ikone, kot denimo Ludwiga van Beethovna, Johannesa Brahmsa, Petra Iljiča Čajkovskega, Jeana Sibeliusa in druge. Medtem se je domača glasbena tvornost v glavnem omejevala na posnemanje teh velikih evropskih mojstrov. Enako velja za bostonskega skladatelja Georgea Whitefielda Chadwicka(1854–1931), čigar glasbeni jezik je docela izrasel iz evropske, zlasti nemške romantike, s katero se je ta podrobno seznanil v času svojega študija na eminentnem leipziškem konservatoriju in pozneje še v Münchnu. Spričo tako prestižne izobrazbe je Chadwick že kmalu po vrnitvi v novi svet zasedel eno od vodilnih vlog v glasbenem življenju Bostona, kjer je deloval kot dirigent, organist, vpliven glasbeni pedagog in čez čas celo kot dolgoletni ravnatelj Konservatorija NoveAnglije. Razen tega je bil eden redkih ameriških klasičnih skladateljev s konca 19. in začetka 20. stoletja, katerih glasba je sploh znatneje prodrla do občinstva.

Četudi Chadwickov obsežni in vsestranski opus, ki vsebuje skladbe v malodane vseh klasičnih

zvrsteh in žanrih, ne kaže posebnih inovatorskih tendenc, je v njem ponekod že čutiti svežino

ameriškega kolorita. Najsi bo ta dosežen s frekventno uporabo pentatonike, izredno pisano orkestracijo, vzporednim vodenjem glasov v kvartah in kvintah, specifično ritmiko angloameriške psalmodije ali pa s sinkopiranimi ritmičnimi vzorci afriško-karibskega izročila; tovrstni kompozicijski utrinki pri Chadwicku nikoli ne prerastejo romantičnega eksotizma. V tem oziru ga gre povsem upravičeno postaviti ob bok njegovemu vzorniku, slovitemu češkemu skladatelju Antonínu Dvořáku, ki je med letoma 1892 in 1895 vodil Narodni konservatorij v New Yorku ter ta čas na precej soroden način prelival svoje doživljanje novega sveta v glasbo. Njuno ustvarjanje druži tudi silno bogata melodična invencija, ki je bila nemara odločilnega pomena, da je Chadwick s svojo Tretjo simfonijo prav med Dvořákovim mandatom osvojil prvo nagrado na kompozicijskem natečaju newyorškega konservatorija.

Očaran nad multietnično podobo ZDA je Dvořák kot zunanji opazovalec v enem od svojih spisov o tonski umetnosti opozoril, »da se mora prihodnost glasbe te dežele utemeljiti na tem, čemur pravimo črnske melodije«. V mislih je imel predvsem spirituale oziroma afroameriške duhovne pesmi, v katerih je razpoznaval vse potrebno za formiranje »velike in plemenite kompozicijske šole«. Dvořák s svojo napovedjo ni spodbujal le belopoltih skladateljev k uporabi afroameriškega gradiva, temveč je k ustvarjanju vneto bodril tudi tedaj maloštevilne temnopolte skladatelje, ki se na prelomu stoletja v ZDA še zdaleč niso osvobodili prekletstva buhteče rasne diskriminacije. Toda velika afroameriška simfonična dela, ki jih je slavni skladatelj na obisku nekoliko kontroverzno prerokoval, večidel manjkajo v zgodovini ameriške glasbe, njegovi upi pa so bili večinoma preobraženi v džez, čigar zametki segajo v konec 19. stoletja.

Ta popolnoma ali vsaj deloma improvizirana glasba, ki izhaja iz raznoterih muzikalnih praks afroameriške folklore, si je že kmalu izoblikovala svoj lastni kanon mojstrov: »utemeljitelj« Louis Armstrong, »klasicist« Duke Ellington, »revolucionar« Charlie Parker itn. Čeprav so bili vsi prvotni (po)ustvarjalci džeza afroameriškega porekla, je ta s svojo sproščeno radoživostjo, razslojenimi in sinkopiranimi ritmi ter moderno zvočnostjo, v kateri so pridobila veliko pomembnejšo vlogo tolkala, hitro postal vseameriški fenomen. Po njem je pisatelj Francis Scott Fitzgerald poimenoval kar celotno hedonistično obdobje dvajsetih let prejšnjega stoletja v ZDA kot dobo džeza. Med džezisti so se tako kmalu začeli množiti belopolti glasbeniki, med katerimi sta bila tudi Glenn Miller (1904–1944) in Louis Prima (1910–1978). Prvi je bil skladatelj, pozavnist in s svojim big bandom eden vodilnih predstavnikov svinga, ki je v tridesetih in štiridesetih letih obnorel trume plesnih entuziastov. Millerjevo uspešno glasbeno pot je tragično prekinila zanj usodna letalska nesreča nad Rokavskim prelivom, ko je med drugo svetovno vojno potoval v Francijo, da bi z zvoki svinga razvedril tamkaj nastavljene ameriške čete. Pevec, trobentač in skladatelj Louis Prima pa je v svoji dosti daljši karieri navduševal z različnimi vrstami džeza, v katere je pogosto vključeval prvine italijanske ljudske glasbe, ki so mu bile kot potomcuitalijanskih priseljencev položene v zibelko. Oba glasbenika sta za seboj pustila kar nekaj džezovskih standardov, kot sta na primer In the Mood ter Sing, Sing, Sing, ki še danes privlačijo interprete z vsega sveta.

Džez se je od svojih skromnih začetkov v južnih predelih ZDA na čelu z New Orleansom po koncu

prve svetovne morije z ansambli temnopoltih glasbenikov in prvimi zvočnimi posnetki neomajno

širil proti severu Amerike ter tako dosegel tudi New York, novo središče te popularne umetnosti in rojstni kraj Georgea Gershwina (1898–1937). Njegova življenjska zgodba je tako rekoč utelešenje ameriških sanj, kajti Gershwin je kljub preprostim in revnim rusko-judovskim koreninam s pomočjo svoje glasbe zrasel v eno najbolj spoštovanih in bogatih osebnosti newyorške družbe. Prvo zanimanje za glasbo naj bi izkazal pri desetih letih, ko je čisto po naključju slišal Dvořákovo Humoresko, zasnovano na melodijah afroameriških plantažnih plesov. Že iz te nedolžne epizode je mogoče razbrati simbolične zametke Gershwinovega poznejšega ustvarjalnega kreda, za katerega je značilno inventivno spajanje izrazil evropske umetnostne glasbe z (afro)ameriškim džezom. Podobno kot Dvořák, ki je v spiritualih prepoznaval neizčrpen vir navdiha, je bil Gershwin namreč prepričan, »da je lahko džez temelj resnih simfoničnih del visoke vrednosti v rokah talentiranega glasbenika«.

Pri petnajstih letih je Gershwin kot nadarjen pianist in improvizator prepričal starše, da so mu dovolili opustiti šolanje in nastopiti službo popularizatorja popevk pri enem od založnikov zabavne glasbe, zbranih v znameniti četrti z vzdevkom Tin Pan Alley. To okolje mu je omogočalo tesen stik s popularno glasbo tistega časa, kar se je izkazalo za nadvse pomembno stopnico na njegovi poti. Gershwin, ki je bil brez vsakršne formalne glasbene izobrazbe, je tam pridobljene kompozicijske veščine že nekaj let pozneje s pridom izrabljal pri ustvarjanju glasbe za hollywoodske filme in na Broadwayu, kjer je z deli, kot sta Oh, Kay! in O tebi prepevam, postal eden najuspešnejših avtorjev muzikalov. Nemalo Gershwinovih broadwayskih songov, za katere je besedila povečini napisal njegov brat Ira, spada med zimzelene uspešnice, ki so jih do danesprepevali in posneli premnogi zvezdniki, med njimi tudi Ella Fitzgerald in Frank Sinatra.

Gershwin, ki je umrl pri komaj 38 letih, je bil vse do konca življenja negotov v svoje skladateljske sposobnosti, zato je nenehoma pilil kompozicijske tehnike, celo takrat, ko je dosegel že neizmerno slavo. Šele po marljivem samostojnem študiju sodobne in klasične kompozicije je lahko s svojimi deli odprl vrata simfoničnemu džezu, še največjemu približku Dvořákovim utopičnim predstavam o velikih afroameriških simfonijah. Najodmevnejša primera simfoničnega džeza sta nedvomno Rapsodija v modrem in Amerikanec v Parizu. Omeniti velja tudi operno enodejanko Modri ponedeljek. Pravi presežek stapljanja ameriškega in evropskega glasbenega idioma pa je Gershwinova opera Porgy in Bess, v kateri se principi simfoničnega džeza združujejo z elementi broadwayskih songov in črnskih duhovnih pesmi, s čimer se je skladatelj na svojevrsten način približal opernemu verizmu. Po ne preveč uspešni premieri nasploh prve afroameriške opere, katere avtor je bil sicer belec, je v eni izmed kritik pisalo: »Nič nimam proti, da je lahek skladatelj, in nič nimam proti, da skuša biti resen. Moti me, da pade med obema stoloma na tla.« Toda zdi se, da je bilo padanje z obeh omenjenih stolov ravno bistvo Gershwinovega genija.

»Oh, ampak sedaj govorite o možu, ki je imel res čarovne sposobnosti. Pisal je uspešne popevke, melodije pa stresal kar iz rokava. Nekateri to zmeraj znajo, kakor da bi bila to najpreprostejša stvar na svetu. Ne vem, kako to.« Tako se je Gershwinovi kreativnosti čudil ameriški skladatelj, pedagog, zvezdniški dirigent in v marsikaterem pogledu nadaljevalec Gershwinovih ustvarjalnih aspiracij Leonard Bernstein (1918–1990). Čudežni deček, prav tako sin rusko-judovskih

priseljencev, je nase prvikrat opozoril leta 1943 s senzacionalnim dirigentskim debijem, ko je v zadnjem hipu spričo bolezni Bruna Walterja stopil za dirigentski pult Newyorške filharmonije. Bernstein je glavnino svojega skladateljskega opusa ustvaril, preden je leta 1958 postal umetniški vodja te ugledne newyorške ustanove. Ko je sprejel funkcijo, je morda mislil, da zmore delati kot njegov veliki idol Gustav Mahler, dirigirati v sezoni in poleti skladati. Toda Mahler ni predaval, vodil pogovornih in izobraževalnih oddaj, glasbenih kvizov in ni prirejal razkošnih zabav. Bernstein se je na neki točki torej moral vdati življenju izjemnega poustvarjalca del drugih skladateljev.

Šele ob odhodu iz Newyorške filharmonije leta 1969 je poskušal obuditi svojo prekinjeno skladateljsko kariero, a je že kmalu, zlasti s svojo glasbeno-scensko Mašo, izzval vrsto kritik, ki so mu očitale prekomerno eklektičnost. Bernstein se je branil, da Američani prihajajo od vsepovsod in da je prav tako mnogotera tudi njegova glasba. Kot eden od očetov glasbenega postmodernizma je svoj klasični izraz vseskozi dopolnjeval z dosežki sodobnih modernizmov, še pogosteje pa z vnosi popularnih glasbenih žanrov, kot so džez, bluz, soul in rock. Slednje ne preseneča, saj je bil Broadway Bernsteinova prva in neusahljiva ljubezen. Posebno mesto v njegovem opusu pripada – enako kot pri Gershwinu – prav muzikalom (Zgodba z zahodne strani, Čudovito mesto …) ter drugim glasbeno-gledališkim delom, med katerimi izstopata operna enodejanka Težave na Tahitiju in opereta Kandid.

Leonard Bernstein je v dirigentski vlogi gojil daleč največjo afiniteto do stvaritev pozne romantike in tistih ameriških skladateljev na čelu z Aaronom Coplandom, ki so sledili tradicionalnemu zahodnoevropskemu izrazu, temu pa vdihnili nekakšen nacionalni ameriški značaj. Mednje spada tudi orkestrski, operni, zborovski in klavirski skladatelj Samuel Barber (1910–1981), ki je prav tako kot Bernstein že zelo zgodaj kazal znake glasbene nadarjenosti. Svojo prvo klavirsko skladbo je napisal pri sedmih letih, z desetimi pa je zložil že celotno opero. Širšo javnost je prvič opozoril nase leta 1938, ko se je maestro Arturo Toscanini, ki je sicer redko dirigiral dela ameriških skladateljev, odločil izvesti kar dve Barberjevi skladbi: Esej za orkester in Adagio za godala. S slednjim, osupljivo liričnim delom, je skladatelj sčasoma prodrl tudi v ameriško popularno kulturo, predvsem v filme, kot je, denimo, patriotska vojaška drama Vod smrti.

Medtem ko so številni ameriški skladatelji v času med obema vojnama dajali prednost medlim teksturam in kratki motiviki, je Barber v svojih kompozicijah odločno vztrajal pri široko razpetih melodijah in bogatih orkestrskih teksturah. To je sijajno uresničil že v svojem orkestralnem prvencu, koncertni uverturi Šola za škandal, op. 5, do kraja pa dognal v simfonični različici baletne suite Spominki, op. 28. Po drugi svetovni vojni se je Barber podvrgel ostri in izčrpavajočisamokritiki, okrepljeni z alkoholizmom, ki je dosegel vrhunec, potem ko je skladateljeva tretja opera Antonij in Kleopatra na praizvedbi dodobra pogorela. Čeprav Američani na splošno niso verjeli, da bo v Evropi utemeljena umetniška oblika kdaj učinkovito nagovorila njihove razmere, je Barberju kljub vsemu nekajkrat uspelo skovati zvoke, tako nabite z domoljubnim občutjem, da živijo v ameriških množičnih medijih še danes.

Noben glasbeni slog 20. stoletja pa ni tako močno uročil sveta kot minimalizem, naj se svet tega zaveda ali ne. Poimenovanje zanj izhaja iz likovne umetnosti, kjer termin označuje povsem abstraktna dela, ustvarjena z minimalnimi sredstvi: slike, nasičene z eno samo barvo, ali skulpture, ki vključujejo ponavljanje preprostih geometrijskih vzorcev, ipd. Minimalizem v glasbi pa z restavriranjem tonalitete in redukcijo materiala namenoma zavrača pretirano abstraktnost, kakršna se je s poplavo avantgardnih tokov v umetnostni glasbi razplamtela po koncu druge svetovne vojne.

Philip Glass (1937) je eden od pionirjev newyorškega glasbenega minimalizma, ki se je pojavil v šestdesetih letih minulega stoletja. Skladatelj sicer že od samega začetka močno nasprotuje uporabi pojma minimalizem za označevanje glasbenega sloga, za katerega je v splošnem značilno permanentno ponavljanje in izogibanje vsakršnemu občutku vrhunca, razvoja ali usmeritve. Kot ustreznejšo opisno alternativo je ponudil oznako glasba repetitivnih struktur. Te so pri Glassu nerazdružljivo povezane z jasno izpostavljenimi melodičnimi linijami in tradicionalnimi harmonskimi odnosi. Z nizanjem teh preprostih, dalj časa ponavljajočih se struktur skladatelj dosega izdatno statičnost, s katero pa mnogokrat prelamlja v malenkostih, najpogosteje tako, da dodaja, odvzema, krajša ali pa podaljšuje posamezne tone znotrajrepetitivnih vzorcev.

Glass je v svoji več kot šestdesetletni izredno uspešni skladateljski karieri ustvaril ogromen opus takšnih glasbenih del, med katere spada tudi Koncert za kvartet saksofonov in orkester iz leta 1995. Zdi se, da je prav Glassova pot tista, ki najjasneje razodeva, da se je minimalistično gibanje skozi čas čedalje bolj odmikalo od svojih zgodnjih modernističnih poganjkov v smer bolj poljudne glasbe. Nanjo so vplivale tako nezahodne glasbene tradicije (v Glassovem primeru zlasti indijska glasba), kakor tudi evropska glasba preteklosti, daleč najintenzivneje pa ameriški popularni glasbeni žanri, ki so Glassa in njegove sotrudnike v New Yorku obdajali z vseh strani. V zameno so minimalisti s svojimi kompozicijskimi principi in nekaterimi tehnološkimi postopki od sedemdesetih let naprej še močneje vplivali na razvoj popularne glasbe, vse do te mere, da je še danes skorajda za vsakim vogalom mogoče slišati kakšno oddaljeno plesno sorodnico minimalizma: disco, house, tehno, hip hop, trance, drum ‘n’ bass in karkoli že pride za tem. Dvořákove sanje o veliki in plemeniti kompozicijski šoli so se torej ravno skozi minimalizem dokončno prelevile v tisto »izvirno« ameriško glasbo, odrešeno modernizma in nostalgije po starem svetu ter zaznamovano z lahkotnim pop optimizmom.



  • Glasba Philip Glass, Leonard Bernstein, George Gershwin, Louis Prima, Samuel Barber, Glenn Miller, George Whitefield Chadwick
  • Odrska priredba in koreografija Leo Mujić
  • Scenograf Stefano Katunar
  • Kostumografinja Manuela Paladin Šabanović
  • Oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek
  • Dramaturg Bálint Rauscher
  • Asistentka scenografa Nastja Miheljak
  • Asistenti predstave Mojca Kalar Simić, Viktor Isajčev, Regina Križaj
  • Dramaturško svetovanje Tatjana Ažman

Zasedba vlog

  • Jay Gatsby István Simon k. g.
  • Tom Buchanan Petar Đorčevski
  • Daisy Buchanan Tjaša Kmetec
  • Jordan Baker Rita Pollacchi / Marin Ino
  • Nick Carraway Lukas Bareman
  • George B. Wilson Lukas Zuschlag / Filip Viljušić
  • Myrtle Wilson Yaman Kelemet / Tasja Šarler
  • Meyer Wolfsheim Hugo Mbeng / Yujin Muraishi
  • Marlene Wood Nina Noč / Emilie Tassinari
  • Catherine Ana Klašnja / Johanne Monfret
  • Chester McKee Filip Viljušić
  • Gospa McKee Tasja Šarler / Metka Beguš
  • Dvojčici opravljivki Urša Vidmar in Romana Kmetič
  • Operna diva Florence Foster Jenkins Monica Maja Dedović
  • Sobarica s Finske Olga Kori
  • Teddy Barton Yuki Seki
  • Dekleti za druge Georgeta Capraroiu in Barbara Marič
  • Fanta za druge Ivan Greguš in Gregor Guštin
  • Gospod Slagle Uroš Škaper k. g.
  • Glavni plesalec v baru Filippo Jorio
  • Gospod Sova Goran Tatar
  • Gospod Herzog Tomaž Horvat / Lan Dan Kerštanj k. g.
  • Walter Chase Gaj Rudolf
  • Sobarici Emilie Tassinari in Mariša Nač
  • Daisyjina mama Enisa Hodžić
  • Psihiater Iulian Ermalai
  • Gilda Gray Mateja Železnik
  • Natakar Uroš Škaper k. g.
  • Poštar Filip Viljušić
  • Vojak Filippo Jorio
  • Policista Gaj Rudolf in Uroš Škaper k. g.
  • Akrobata (oba k. g.) Gregor Turk in Luka Bojanc
  • Otroka (oba k. g.) Natan Đorčevski (Gatsby), Lina Arnold (Daisyina hči)

Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana

NOVA DOKUMENTARNA SERIJA TV SLOVENIJA: PO SLEDEH BALETA NA SLOVENSKEM

Foto arhiv dokumentarne serije – Čajkovski / Danovski: Labodje jezero, Balet SNG Opera in balet Ljubljana, Maruša Vidmar in ansambel

Od 6. novembra naprej boste lahko ob sredah ob 20. uri na TV SLO 2 spremljali novo šestdelno dokumentarno serijo Po sledeh baleta na Slovenskem, ki so jo ustvarili v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaja Televizije Slovenija.

Na današnjem slovenskem ozemlju se je že od nekdaj rado plesalo. Kako se je razvijal ples skozi čas, ob katerih priložnostih se je plesalo, o prvih baletnih predstavah in o rojstvu ter razvoju baleta na Slovenskem vse do današnjih dni pripoveduje nova dokumentarna serija šestih oddaj Po sledeh baleta na Slovenskem.Duhovni in umetniški dialog skozi vse čase v seriji izrisujejo pričevanja baletnih umetnikov, glasbenikov in drugih strokovnjakov. Posnetki so plod kar 20-letnih snemanj, zato nekaterih sogovornikov, žal, ni več med nami.

Oddaje predstavljajo tudi dragoceno dokumentarno gradivo – razglednice, fotografije in video posnetke, ki so se nabirali vrsto let in jih danes hranijo slovenski nacionalni arhivi, muzeji, knjižnice in Televizija Slovenija. Serija predstavlja tudi nekatero še nikoli videno gradivo in posnetke iz zasebnih zbirk.

Scenaristka, urednica, avtorica strokovnega besedila in režiserka je Danica Dolinar, direktor fotografije Bojan Kastelic, montažer pa Andrej Modic.


Napovedi prvih treh oddaj

Sreda, 6. november, ob 20.05 TV SLO 2
Po sledeh baleta na Slovenskem, 1. del

Foto arhiv dokumentarne serije: Maša Svobodova, vir: SLOGI

Že od nekdaj se je rado plesalo na današnjem slovenskem ozemlju. Viri pričajo, da so plesali predniki Slovencev, ko so se naselili v naših krajih, vemo, da sta bila gledališče in ples v zavesti Emončanov zelo prisotna.

Oddaja razkriva družabno življenje in z njim ples tudi v srednjem veku, v času ljubljanskega kolegija jezuitov v 17. in 18. stoletju in v prvih desetletjih 19. stoletja, ko se je nasploh veliko plesalo, kdaj so na našem ozemlju prvič videli balet in kdaj je nastala prva slovenska baletna pantomima na slovensko glasbo Možiček.

Začetke in razvoj plesa in baleta na Slovenskem osvetljujejo tudi strokovnjaki: dr. Ljudmila Gec Plesničar, Mirko Ramovš, dr. Metoda Kokole, Damjan Ovsec, dr. Marko Marin, jezuit Lojze Bratina, dr. Manca Špendal in Veselin Miškovič.


Sreda, 13. november, ob 20.05 TV SLO 2
Po sledeh baleta na Slovenskem, 2. del

Foto arhiv dokumentarne serije, Pia in Pino Mlakar ter Danica Dolinar

Oddaja prikazuje čas od začetkov 20. stoletja do rojstva slovenskega poklicnega baleta leta 1918 in njegovega razvoja do leta 1932, ko sta v Ljubljani prvič gostovala nestorja slovenskega baleta Pia in Pino Mlakar.
Ob vstopu v 20. stoletje se je slovensko Deželno gledališče kranjske prestolnice moralo boriti za obstoj. Tekmec gledališča je postal tudi film, ples na odru pa je bil bolj izjema oziroma naključje. Uveljavljeni kritiki so mu očitali celo pohujšanje. Zato ni čudno, da je slovenska baletna glasba prehitela rojstvo slovenskega gledališkega plesa in baleta. Prvo slovensko baletno glasbo, tj. baletno pantomimo v enem dejanju z naslovom Možiček, je leta 1900 napisal skladatelj Josip Ipavec.
Podobo položaja poklicnega baleta po 1. svetovni vojni poleg dragocenega fotografskega gradiva in nekaterih filmskih posnetkov izrisujejo tudi pripovedi nekdanjih baletnih plesalcev Mercedes Dobršek in Staneta Polika, maskerja Janeza Mirtiča ter Pie in Pina Mlakarja.


Sreda, 27. november, ob 20.05 TV SLO 2
Po sledeh baleta na Slovenskem, 3. del

Foto arhiv dokumentarne serije, Pia in Pino Mlakar: Lok

Čas med drugo svetovno vojno je bil zelo negotov in dolgoročno načrtovanje v gledališču ni bilo mogoče. Zaradi naklonjenosti ravnatelja Vilka Ukmarja plesu pa so se začela ljubljanskemu baletu vremena jasniti. Po osvoboditvi sta vodstvo baleta po Petru Golovinu prevzela Pia in Pino Mlakar, ki sta s svežo močjo in polna navdušenja začela vse od začetka. Balet se je v gledališču dokončno uveljavil in si pridobil polno domovinsko pravico. Čas po 2. svetovni vojni je prinesel tudi ustanovitev stalne Opere v Mariboru in rojstvo mariborskega poklicnega baleta.
Poleg arhivskega dokumentarnega gradiva so dragoceni pričevalci tega časa Mercedes Dobršek, Stane Polik, Štefan Suhi, Lidija Sotlar, Henrik Neubauer, Magda Vrhovec, Vlasto Dedovič, Janez Mejač, Jaka Hafner, Milko Šparemblek, Breda Šmid, Majna Sevnik, dr. Manica Špendal, Anka Lavrač, Borut Hanžič, Katarina Kocka, Samo Hubad ter Pia in Pino Mlakar.



Avtorica serije: Danica Dolinar, urednica Uredništva glasbenih in baletnih oddaj na RTV SLO

Danica Dolinar je svojo pripadnost baletni umetnosti izpričala že s svojo diplomo po študiju muzikologije, v kateri je detajlno obdelala in katalogizirala vso slovensko glasbo, ki je bila do takrat ustvarjena z namenom, da bo nekoč scensko upodobljena zaživela na baletnem odru.

S pričetkom dela v Uredništvu za resno glasbo in balet Televizije Slovenija so se njene možnosti sožitja z baletom povečale. Skozi pretekla desetletja je botrovala dolgi vrsti dokumentarno-portretnih oddaj o slovenskih baletnih umetnikih in tematskim ter dokumentarnim baletnim projektom. Avtorska dela naših koreografov Šparembleka, Jerasa, Neubauerja, Dedoviča, Otrina, Kosija in v zadnjem času Cluga so oživela na televizijskih ekranih v naših domovih. Tu je še dolga vrsta dragocenih posnetkov gledaliških baletnih predstav, dokumentov o nekdanjih srečanjih in tekmovanjih slovenskih in jugoslovanskih baletnih umetnikov in njihovih gostovanjih.

Oddaje Mladi baletni plesalci se predstavljajo nekako označujejo stalnico urednice Danice Dolinar. S temi posnetki v TV arhivih ohrani kar največ dokumentov o mladih talentih, ki se porajajo v naših baletnih šolah in z delom nadaljujejo na svoji nadaljnji poti. Nekaterim od njih je omogočila predstavitev pred evropsko publiko z udeležbo na Evrovzijskih tekmovanjih mladih plesalcev.

Vsekakor ne gre prezreti dragocenih dokumentov o iskanjih samega sebe in koreografski umetnosti naših mladih, ki nastajajo v okviru Gala večerov novih baletnih koreografij na slovensko glasbo v okviru Društva baletnih umetnikov Slovenije.

Pod okriljem TV uredništva, Daničin redni stik z Evropsko mrežo televizijskih postaj omogoča slovenskim gledalcem, da na domačih ekranih vidijo najboljše, kar je posnetega s področja baleta in plesa. Od tod izvira tudi vrsta koprodukcij z vrhunskimi koreografi in TV režiserji pri nas. Ohranjanje naše baletne dediščine označuje njeno stalno raziskovanje zaprašenih in pozabljenih baletnih posnetkov v Dokumentaciji TVS, kar nam občasno omogoča naše srečanje z njimi pod naslovom Iz baletnega arhiva. Drastična primera: musical Slučajno sta se srečala Romeo in Julija koreografa Henrika Neubauerja iz leta 1968. Filmski posnetek je ostal brez glasbenega traku. Na pobudo Danice Dolinar so po originalnih zapisih glasbo obnovili ter film na novo ozvočili in sinhronizirali leta 2004. Podoben primer predstavlja posneti delovni material s posnetki odlomkov baleta Romeo in Julija Prokofjeva, posnetega na različnih lokacijah in ob različnem času s konca 60. let. Po skoraj štirih desetletjih je bil material zmontiran v oddajo, ki predstavlja celoten celovečerni balet, do originala mu manjka samo pičlih nekaj minut.

Zasluga Danice Dolinar je tudi odkritje originalne Ipavčeve partiture prvega slovenskega baleta Možiček, ki je veljala za izgubljeno. Glasbo so na novo posneli in je doživela tudi svojo koreografsko upodobitev za TV ekrane, predstavljena pa je bila doma in v tujini.

Zahvaljujoč Danici Dolinar je televizijsko umetniško dokumentiran tudi zadnji del življenjske poti nestorjev slovenskega baleta Pie in Pina Mlakar. Prav njena zasluga je, da je bilo Mlakarjevo trmoglavo zavračanje TV medija kot umetniške oblike izražanja omajano v temelju, in to ob ogledu TV portreta balerine Tatjane Remškar. Mlakarjeva pronicljivost ni prezrla iskrenosti, izražene v dolgoletnem delu Danice Dolinar, zato sta se z ženo Pio odločila. Izpod postelje, kjer je dolga desetletja ležala, sta potegnila škatlo s filmskim materialom posnetkov plesov Pie Mlakar iz leta 1944 in ji ga izročila. Desetine ur je bilo potrebnih za filmsko restavracijo razpadajočega materiala in še naslednje desetine za oblikovanje in sinhroniziranje glasbene spremljave. Dragoceni material je bil iztrgan pozabi časa in predstavljen TV gledalcem. Umetniški oddaji z naslovom Večna baletna domačija I in II sta dostojno zaokrožili pot Mlakarjev, ki smo jo poimenovali Nekdanje svečanosti. In tu je še televizijska oddaja, ki je obeležila 80-letnico slovenskega baleta. V pripravi je oddaja o letošnji 90-letnici.

Ogromen raziskovalni projekt, ki ga je opravila Danica Dolinar, je tudi serija oddaj z naslovom Po sledeh baleta. Ti predstavljajo nastanek in razvoj baletne umetnosti v svetu in pri nas. Posneto serijo bo zaokrožila zadnja oddaja o baletu v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem.

OBJAVLJENO NA STA: ŠE ZDAJ NEGOTOVA USODA NOVOMEŠKE DOMAČIJE BALETNIKOV MLAKAR

Novo mesto, 24. oktobra – Baletnika Pia in Pino Mlakar sta si v 50. letih minulega stoletja na Krkinem obrežju v Novem mestu postavila idilično hiško, krito s slamo, ki naj bi po njunih zamislih postala baletna domačija. Po njuni smrti je farmacevtska družba Krka kot lastnik dedičem predlagala, da bi jo preuredili v manjši baletni muzej, a ta načrt še danes ni zaživel.

Krkin predlog je, kot so zapisali v službi za odnose z javnostmi, podpiralo tudi Društvo baletnih umetnikov Slovenije, svojci baletnikov pa se z njim niso strinjali oz. “z dejanji tega niso podprli”.

Kot so poudarili v Krki, redno vzdržujejo hišo in skrbijo za njen okoliš. Pred leti so jo prekrili z novo slamnato streho, zaradi neustrezne in zastarele električne napeljave, ki predstavlja požarno-varstveno tveganje, pa so jo odklopili z omrežja. Večina opreme, dokumentov in drugih omembe ali ogleda vrednih eksponatov v lasti dedičev pa po navedbah Krke ni več v hiši.

Tako v Krki kot v Društvu baletnih umetnikov Slovenije so potrdili odlično medsebojno sodelovanje, predsednik društva Tomaž Rode je za STA poudaril, da domačija predstavlja slovenski baletni spomenik, ki ga je treba zaščiti in oživiti, da pa so bile nekatere dejavnosti v zvezi s tem v zadnjem času upočasnjene, ker so praznovali 100-letnico slovenskega baleta, kar je terjalo veliko organizacijskega dela.

Trenutno v omenjenem podjetju in društvu uresničujejo zamisel o postavitvi razstavnih panojev pred domačijo, v načrtu je tudi baletna predstava, so še zapisali v Krki.

Bolj kritični do razmer so v Društvu Novo mesto, kjer poudarjajo, da je hiša kulturni spomenik lokalnega pomena. Nevarnosti, da bi domovanje baletnikov porušili, sicer ni več, a trenutno stanje domačije zaradi nedostopnosti širši javnosti, kot piše na spletni strani društva, ni sprejemljivo. Po mnenju društva bi bilo treba razmišljati vsaj o muzejski predstavitvi oziroma stalni razstavi življenja in dela baletnega para.

Baletni koreograf, plesalec in pedagog Pino Mlakar se je rodil leta 1907 v Novem mestu, kjer je leta 2006 tudi umrl. Plesal je v Zürichu, Berlinu, Münchnu, med letoma 1946 in 1960 je bil član ljubljanske Opere. Plesni poti se je zapisal leta 1927 na Koreografskem inštitutu Rudolfa Labana v Hamburgu, kjer je srečal Mario Luizo Pio Beatrice Scholz (1908-2000), s katero sta več kot 70 let delila življenjsko in umetniško pot, baletni par pa je po neločljivem spoju lastne baletne umetnosti poznala vsa Evropa.

Ustvarila sta koreografski opus, ki obsega 50 baletov, od katerih je 12 celovečernih. Omeniti velja predvsem baleta Vrag na vasi in Lok, ki sta bila ustvarjena le za dva plesalca. Baletnika sta po drugi svetovni vojni uspela postaviti profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila slovensko državno baletno šolo. Mlakar je svojo ljubezen do plesa in odra povezal tudi s pedagoškim delom in 25 let kot redni profesor poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.

V nemščini sta izdala dve knjigi, ki sta pomemben dokument o 300 letih razvoja evropskega gledališkega plesa. Mlakar je v slovenščini napisal še knjigi Ples kot umetnost in gledališče ter Srečne zgodbe bolečina. Za svoje ustvarjanje in prispevek k razvoju slovenskega in svetovnega baleta sta zakonca tako v Sloveniji kot v tujini prejela številna priznanja, med drugim trikrat Prešernovo nagrado – leta 1949 za Dvoržakov balet Cekin ali gosli in Soročinski sejem, leta 1951 za izvirne koreografije in leta 1972 za življenjsko delo na področju plesne umetnosti.

LJUBEZENSKI VALČKI JOHANNESA BRAHMSA V SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA

Johannes Brahms: Ljubezenski valčki, samospevi z baletom

V SNG Opera in balet Ljubljana pripravljajo novo premiero, novost sinteze samospeva in baleta.

Premiera 5. oktobra 2019 ob 19.30.

Operno baletni večer z naslovom Ljubezenski valčki nastaja pod umetniškim vodstvom Mojce Lavrenčič. Ob klavirski spremljavi Mojce Lavrenčič in Mete Fajdiga bodo nastopili sopranistka Maja Krevs, mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko, tenorist Gregor Ravnik in basist Janko Volčanšek, koreografijo za plesalce našega ansambla, prežeto s skladateljevim mojstrskim glasbenim slikanjem ljubezenskih čustev, z resnobnostjo, ironijo, iskrenostjo in s humorjem, pa bodo ustvarili Lukas Zuschlag, Jean Sébastien Colau in Vincenzo Veneruso.

Brahmsovi Ljubezenski valčki op. 52 in Novi ljubezenski valčki op. 65 sodijo med skladateljeva priljubljena dela, sam jih je preprosto poimenoval »ljubke koncertne točke«. Sožitje med izvajalci, tokrat smo se odločili za izvedbo z dvema klavirjema in vokalnim kvartetom, ki se jim pridružujejo še baletni plesalci, ustvarja intimen, stilističen odnos med pesmijo in plesom.

Besedilo: Tatjana Ažman

  • Umetniško vodstvo Mojca Lavrenčič
  • Oblikovalec luči Jasmin ŠehićSopran Maja Krevs k. g.
  • Mezzosporan Nuška Drašček Rojko
  • Tenor Gregor Ravnik k. g.
  • Bas Janko Volčanšek k. g.
  • Klavirska spremljava Mojca Lavrenčič, Meta Fajdiga

Valčki na ljubezenske pesmi, op.52:

  • Koreografija Lukas Zuschlag
  • Asistentka koreografa Mateja Železnik
  • Kostumi ‘Made in Anselma’, ‘Kiss the future’
  • Plesalci Johanne Monfret, Marin Ino, Mateja Železnik, Tasja Šarler, Chie Kato, Metka Beguš, Filippo Jorio, Hugo Mbeng, Matteo Moretto, Lukas Beramen, Yujin Muraishi

Novi valčki na ljubezenske pesmi, op.65:

  • Koreografija Jean Sébastien Colau, Vincenzo Veneruso
  • Asistentka predstave Olga Andreeva
  • Asistentka produkcije Polona Loborec
  • Plesalci Rita Pollacchi, Urša Vidmar, Ana Klašnja, Nina Noč, Yaman Kelemet, Sebastian Held, Filip Viljušić, Lorenzo Silingardi, Yuki Seki

»FESTIVAL, KI TEMELJI NA VRHUNSKEM BALETU, JE EDINSTVEN«

Na Tartinijevem trgu so na ogled predstave s slovenskimi baletnimi solisti

Članek v časopisu DELO, objavljen 3. avgust 2019

Gledalci so za tako kakovostne predstave pripravljeni tudi dve uri stati. Foto Tomi Lombar

Nataša ČeparNataša Čepar, DELO

»Baletniki kar nestrpno pričakujemo poletje, ko pridemo v Piran. Tu smo že šesto leto zapored in naš namen je približati­ balet širšemu občinstvu, hkrati pa predstaviti naše kulturno-umetniško ustvarjanje tujim obiskovalcem,« je dejal Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS), ki je pobudnik Poletnega festivala Piran.

Potem ko so se v preteklih dneh na Tartinijevem trgu zvrstili balet za otroke La Fontainove basni in celovečerni baletni predstavi Dama s kamelijami ter Giselle, bosta danes na sporedu Večer dance-Piran kot sklepna predstava dvotedenskega mednarodnega baletnega seminarja in Gala baletni koncert slovenskega baleta. Jutri bosta, na sklepni večer, na ogled ponovitev predstave La Fontainove basni in celovečerni romantični balet Romeo in Julija. Predstave so brezplačne. 

Polno tudi na generalkah

»Obisk je izjemen. Tartinijev trg je bil poln, ljudje so zaradi pomanjkanja sedišč stali, kar kaže na to, da taka kulturna ponudba priteg­ne. Celo generalke so si številni mimoidoči ogledali od začetka do konca,« je povedal Tomaž Rode, predstavnik organizatorja. Poletni festival Piran DBUS soorganizira z Avditorijem Portorož, piransko občino in ministrstvom za kulturo.

»Obisk je izjemen. Tartinijev trg je bil poln, ljudje so zaradi pomanjkanja sedišč stali, kar kaže na to, da taka kulturna ponudba pritegne. Celo generalke so si številni mimoidoči ogledali od začetka do konca.«

»Žal ima občina vse manj posluha za naše delo, kar je letos opazno v skrajšanju festivala z dveh tednov na vsega pet dni, zato bomo morali premisliti, kako naprej,« je omenil sogovornik in dodal, da bodo premislili tudi o spremembi lokacije. »To je škoda, saj smo vzljubili Piran, tako kot je mesto posvojilo festival. Prepričan sem, da smo s predstavami oživili kulturno in siceršnje dogajanje, marsikateri turist je lahko spoznal, na kako visoki ravni je slovenski balet,« je poudaril.

Čeprav je bil piranski festival zasnovan tako, da bi omogočil ogled vrhunske baletne produkcije tudi tistim, ki si tega ne morejo privoščiti, bi po Rodetovih besedah veljalo preučiti tudi možnost, da bi bila določena festivalska ponudba na voljo z vstopnino, Tartinijev trg pa bi med predstavami zaprli.

Predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode je zadovoljen z obiskom.

Prvotna ideja festivala je temeljila na združevanju kulturno-umetniških zvrsti, od baleta in sodobnega plesa do koncertov klasične, sodobne, tudi pop glasbe. »Tako je bilo prvih pet let, medtem ko letos petdnevno dogajanje temelji večinoma na baletu.« 

Povezava ansamblov

Društvo baletnih umetnikov Slovenije na piranskem festivalu poveže ljubljanske in mariborske baletne soliste. »Gledalcem tako ponudimo najboljše, kar imamo,« je pojasnil Rode in poudaril, da slovenski balet, ki je letos praznoval stoletnico delovanja, doživlja zlato obdobje, ki ga med drugim predstavljata mednarodno uspešna ustvarjalca Valentina Turcu in Edward Clug. Zatrdil je, da se lahko oba nacionalna ansambla brez težav kosata s katerokoli vrhunsko mednarodno zasedbo.

Rode je kljub temu omenil, da se v društvu soočajo s številnimi težavami, med drugim z upokojitveno zakonodajo, ki baletnikom – kot poklicu mladih ljudi – ni naklonjena, in izobraževalnim sistemom, ki v marsičem ne dohaja nacionalnih baletnih institucij. »Oboje vpliva na zaposlovanje mladih baletnikov, ki se jim prevečkrat zgodi, da po končanem konservatoriju najdejo službo kvečjemu v baletnih šolah, kar spet ni dobro za vzgojo plesalcev, kajti baletni učitelj mora imeti določeno kilometrino na odru,« je navedel.

Vrhunski slovenski balet na Tartinijevem trgu Foto Tomi Lombar

Pripomnil je, da bi morala država poskrbeti za zaposlitev svojih umetnikov – čeprav mednarodna raznolikost do določene mere zagotavlja višjo kakovost –, saj je vendar umetnost tisto najpomembnejše, kar ohranja in krepi nacionalno podstat.

V DBUS se trudijo, da bi umet­niško dogajanje ponesli po vsej državi in da ne bi bilo vselej vse osredotočeno le na Maribor in Ljubljano. »Dogodke ob stoletnici slovenskega baleta smo letos, denimo, priredili tudi v Novem mestu, Lendavi, Murski Soboti, Piranu in Portorožu.« 

Priložnost za mlade baletnike

Posebnost piranskega poletnega festivala je preplet dogajanja z mednarodnim poletnim balet­nim seminarjem Dancs-Piran, ki je namenjen baletnikom od desetih let in traja dva tedna. Ob koncu posameznega tedna mladi ustvarjalci prikažejo svoje delo piranskemu občinstvu. »Najperspektivnejši mladi baletniki, ki so pri koncu izobraževalne poti, dobijo tudi priložnost, da se priključijo baletnemu ansamblu, ki nastopi v okviru festivala, letos je bilo to v okviru predstave Giselle,« je pojasnil Rode.

Seminarja se je udeležilo 80 baletnikov z različnih koncev sveta, od daljnih krajev, kot sta Kitajska in Japonska, do bližnjih evropskih držav – Nemčije, Madžarske, Poljske, Srbije, Italije, Hrvaške, ter seveda domači baletniki. Med baletnimi učitelji je, tako kot v vseh preteklih letih festivala, Tijuana Križman Hudernik, mariborska primabalerina, ki prihaja iz Pirana.

Pravljični svet baleta, v ozadju pa piranska mestna kulisa Foto Tomi Lombar

»Pred piranskim poletnim festivalom in z njim povezanim plesnim seminarjem sem v Piranu imela šolo, pozneje smo se povezali z baletnim društvom in zgodbo zelo lepo nadgradili,« je povedala in obžalovala, da je letošnji program krajši od tistega v preteklih letih. »Ljudje so se na festival navadili in ga s turisti radi obiskujejo. Po Piranu me že veliko prej sprašujejo, katera predstava bo uvrščena na repertoar. Prekrasno je videti, kako Tartinijev trg s predstavami zaživi. Pa tudi program je kakovosten in mestna kulisa čudovita.«

Letos izjemoma ne nastopa na odru, saj je pred kratkim prišla s porodniškega dopusta in bila prezasedena z gostovanjem v Moskvi pa tudi z omenjenim poučevanjem. Med letošnjimi predstavami je pohvalila Giselle, ki so jo prvič predstavili v Piranu. »Upam, da bom prihodnje leto znova nastopala v Piranu in da bo program v primerjavi z letošnjim še bogatejši, da bomo, skratka, šli naprej in ne nazaj.« 

Edinstveni festival na prostem

»Festival, ki temelji na vrhunskem baletu in je ponujen mimoidočim na trgu, je edinstven daleč naokoli,« je zagotovila Dragica Petrovič, direktorica Avditorija Portorož. Povedala je, da turisti, ki so zanj slišali, na informacijskih točkah sprašujejo, kje lahko kupijo karte, in ko ugotovijo, da so predstave brezplačne, kar ne morejo verjeti. Tujci po njenih besedah predstavljajo 90 odstotkov občinstva na trgu. Posamezno predstavo si ogleda okoli tisoč ljudi.

»Tisti, ki ne dobijo sedišč in stojijo dve uri oziroma kolikor traja predstava, vedo, da je to vrhunska kultura. Konec koncev so trije solisti pripotovali v Piran neposredno z gostovanja v ruskem Bolšoj teatru!« Dragica Petrovič je opozorila, da so se morali v začetnih letih festivala boriti tudi z mestnim hrupom od nabijanja žoge v steno naprej, a jim je le uspelo, da so tako umetnikom na odru kot gledalcem zagotovili primeren ambient. Prepričana je, da je festival pomembna dodana vrednost piranskega turizma.

O skrajšanju programa piranskega poletnega festivala meni, da je treba razumeti položaj nove občinske uprave, ki je imela velike težave že s sprejemanjem proračuna. Ne glede na to pravi, da je bolje občinstvu ponuditi manj – in to na najvišji ravni – kot več, kar bi te standarde zniževalo.

Podobno meni Lada Tancer, vodja urada za družbene dejavnosti na piranski občini. »Odločili smo se, da bomo raje kot drobili program ponudili občinstvu pet vrhunskih baletnih predstav, pri čemer smo en dan vmes – 2. avgusta namreč zaznamujemo Tartinijev dan – organizirali tudi koncert komorne zasedbe milanske Scale, ki je bila zaradi vremena v Tartinijevem gledališču. Odločitev je povezana tudi s čedalje večjim številom piranskih festivalov, ki vsak po svoje pripomorejo h kulturnemu utripu mesta.« 

»Ljudje potrebujejo sanje«

Predsednika DBUS Tomaža Rodeta, ki je z obiskom piranskih baletnih večerov zelo zadovoljen, najbolj veseli, da je v občinstvu veliko mladih, ki se – ne glede na spol – vse bolj obračajo proti klasični kulturi. To si razlaga tako, da se časi spreminjajo in da so ljudje vse bolj željni pobega od vsakdanjih obremenitev in težav, pri čemer jim umetnost ali gledališče dajeta to možnost. »Ljudje danes potrebujejo sanje, smeh in izlet v domišljijski svet. Tega je v realnosti premalo, vemo pa, da se iz sanj rodijo največje stvari.« 

NA TELEVIZIJI SLOVENIJA V MESECU SEPTEMBRU 2019

Torek, 3.9.2019

TVS2 ob 20:00 – premiera

Ob 100-letnici slovenskega baleta

GALA VEČER SLOVENSKIH KOREOGRAFIJ / 1. del

Posnetek svečanega koncerta ob 100-letnici slovenskega baleta iz SNG Opera in balet Ljubljana, 22. junija 2019

SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, DBUS

(Pomladna pesem, Arabski ples, Možiček, Lok, Serenada, Ognjena ptica)

45’44”

____________________

Torek, 10.9.2019

TVS2 ob 20:00 – premiera 

Ob 100-letnici slovenskega baleta

GALA VEČER SLOVENSKIH KOREOGRAFIJ / 2. del

Posnetek svečanega koncerta ob 100-letnici slovenskega baleta iz SNG Opera in balet Ljubljana, 22. junija 2019

SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, DBUS

(Magnifikat, Rožmarin, Čudežni mandarin, Hora, Tristan in Izolda, 5.simfonija, Kajn in Abel)

47′


Sobota,14.9.2019

TVS2 ob 20:05    

BALETNI PLESALEC SERGIJ POLUNIN

85′


Sreda, 18.9.2019

TVS2 ob 19:55

NA UTRIP SRCA

Jiři in Otto Bubeniček

češki portretni film

52’31”


Sreda, 25.9.2019

TVS2 ob 20:00 – premiera

NA UTRIP SRCA

Marius Petipa, francoski mojster ruskega baleta

francoski dokumentarni film

52′

ROMEO IN JULIJA POD PIRANSKIM ZVEZDNATIM NEBOM

V okviru Poletnega festivala Piran 2019 je Društvo baletnih umetnikov Slovenije uprizorilo tudi baletno predstavo Romeo in Julija. Uro in dvajset minut trajajoča predstava brez odmora je nastala prav za Poletni festival Piran leta 2018.

V vlagah Julie in Romea sta prvič zaplesala Diana Radić (v letu 2018 Giorgia Vailati), mlada balerina, ki je letos diplomirala na Madžarski plesni akademiji (HDA) v Budimpešti in bo s sezono 2019/2020 postala članica Baleta SNG Opera in balet Ljubljana ter mariborski plesalec Filip Jurič (v letu 2018 Kenta Yamamoto), ki žal navkljub svojemu izjemnemu talentu še vedno ni redni član enega od slovenskih baletnih ansamblov. Jurič kot Romeo, izjemen tako tehnično kot interpretacijsko je dokazal, da je zagotovo najboljši slovenski baletni plesalec mlade generacije. Radićeva, ki jo je izkušenejši Jurič korektno vodil skozi predstavo je kot Julija povsem upravičila zaupanje za dodelitev te zahtevne vloge. Je balerina lepih linij, plesne kulture in igralskega talenta. V vlogi Mercuita se je še enkrat predstavil izjemni Ionut Dinita, Tybalt je bil prepričljivi Petar Đorčevski – obema sta vlogi pisani na kožo. V Lady Capulet se je premierno predstavila Jelena Lečić, balerina, poznana po izjemnih interpretacijah, ob njej pa Siniša Bukinac kot grob in brezčustven Julijin oče, Lord Capulet. Matjaž Marin je bil Pater Lorenzo, razumevajoč in čustven akter, ki prepriča, Dojiljo je poustvarila Nina Slabe. Omeniti velja tudi mladega Jošta Martinčiča, ki je predvsem v tercetu z Romeom in Mercutiom korektno nadomestl poškodovanega Jana Trniniča. Baletni zbor, ki so ga sestavljali mladi slovenski in tuji baletni plesalci je pod vodstvom Aleksa Thea Šišernika plesal tehnično dobro in usklajeno.

 

ŠE ENA PREMIERA BALETA GISELLE

Premiera romantičnega baleta Giselle v izvedbi Baleta SNG Opera in balet Ljubljana v sezoni 2018/2019 je botrovala odločitvi, da Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) taisto predstavo v drugačni scenski podobi uprizori pod zvezdnatim piranskim nebom tudi na Poletnem festivalu Piran 2019, in sicer predvsem zato, ker je bila prvotno predvidena zasedba plesalcev, ki so nastopili že v ljubljanski postavitvi. Žal sta pred pričetkom poletja načrte prekrižali poškodbi Nine Noč, ki naj bi nastopila v vlogi Giselle in Kente Yamamota, ki naj bi nastopil v vlogi Albrechta. Ker je bila Giselle ena najbolj pričakovanih baletnih predstav letošnjega Poletnega festivala Piran, je DBUS balet postavilo v drugačni zasedbi od prvotno predvidene.

Ionut Dinita je s svojo izjemno odrsko prezenco, umetniško zrelostjo in izvrstno tehniko v vlogi Albrechta poustvaril lik večera, ob tem pa je bil zansljiv in koersten partner mladi balerini Maryiji Pavlyukovi, ki je vlogo Giselle plesala prvič. Pavlyukova je sicer navkljub na trenutke opazni odrski neizkušenosti izpolnila pričakovanje. Hilarion je bil Petar Đorčevski, Myrtha, kraljica vil pa mlada ljubljanska balerina Neža Rus, ki je še enkrat dokazala svoj velik talent. V Kmečkem pas de deuxu sta se izkazala Diana Radić, nova pridobitev ljubljanskega Baleta in mariborski plesalec Filip Jurič, ob njiju pa sta variaciji korektno odplesala Marta Sironič, zmagovalka letošnjega baletnega tekmovanja TUTU v kategoriji Rdeča ter ljubljančan Jošt Martinčič. Myrthini spremljevalki sta bili stilno korektni in tehnično zanesljivi Assija Sultanova in Diana Radić. Baletni zbor so sestavljali mladi slovenski baletni plesalci ter posamezni udeleženci Mednarodnega poletnega baletnega seminarja Dancs-Piran. 

 

DAMA S KAMELIJAMI NA POLETNEM FESTIVALU PIRAN 2019

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je celovečerni balet Dama s kamelijami premierno uprizorilo na Poletnem festivalu Piran leta 2017, ko so v glasvnih vlogah plesali Tijuana Križman Hudernik, Kenta Yamamoto in Aleks Theo Šišernik, na sporedu pa je bil tudi v letu 2018, ko je Tijuano Križman Hudernik v zasedbi zamenjala Giorgia Vailati.

Zaradi izjemne obiskanosti je umetniško vodstvo Poletnega festivala Piran 2019 balet Dama s kamelijami v program uvrstilo tudi v letu 2019, ko je predstava zablestela v skorajda povsem novi zasedbi.

Kot Marguertie Gauthier in Armando Duval sta blestela Jelena Lečić in Petar Đorčevski, s svojo umetniško zrelostjo in odrsko prezenco je Monseigneurja Duvala, Armandovega očeta poustvaril Matjaž Marin, Plesis je bil tako kot v preteklih letih odličen Filip Jurič, ob njem pa je v tehnično zahtevni vlogi Madame Duvernoy zaplesala in docela upravičila zaupanje mlada Nina Kramberger, ki je baletno šolanje zaključila junija 2019 (v preteklih letih sta vlogo poustvarili Tetiana Svetlična v letu 2017 in Nina Noč v letu 2018), v vlogi  Counta Perregauxa je bil prezenten Ionut Dinita, v vlogi Olympe zanesljiva Neža Rus, Nanine pa je bila tako kot v vseh predhodnih uprizoritvah Nina Slabe. Baletni zbor, ki so ga sestavljali mladi slovenski baletni plesalci je bil suveren in izenačen.

Izjemen obisk predstave je potrdil, da balet Dama s kamelijami še daleč ni izigran in bo zato v prihodnje zagotovo našel svoje mesto tudi na kakšnem drugem slovenskem odru.

MEDNARODNI POLETNI BALETNI SEMINAR DANCS-PIRAN 2019

V Piranu je od 22. julija do 3. avgusta 2019 šestič potekal Mednarodni baletni poletni seminar Dancs-Piran.

V Osnovnem naprednem tečaju klasičnega baleta, ki se ga je udeležilo 42 udeleženk in udeležencev so trening klasičnega baleta, tehniko klasičnega baleta in klasično-baletni repertoar poučevali priznana solista Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Rita Pollacchi in Petar Đorčevski, solistka Baleta SNG Maribor Tijuana Križman Hudernik, sodobne plesne tehnike pa je poučevala Anja Möderndorfer. V Nadaljevalnem & Profesionalnem tečaju klasičnega baleta, ki se ga je udeležilo 36 udeležencev pa sta trening klasičnega baleta ter klasično baletni repertoar poučevala rusinja Yelena Pankova – ena najeminentnejših balerin 20. stoletja, prav tako rus Nikolai Semenov, delavnico sodobnih plesnih tehnik pa je poučevala Anja Möderndorfer. 

Udeleženke in udeleženci so se letos predstavili na dveh javnih prireditvah, na Baletnem koncertu Dancs-Piran 27. julija 2019 v Tartinijevem gledališču in na Zaključnem baletnem koncertu Dancs-Piran 2019 na velikem odru, postavljenem na Tartinijevem trgu, udeleženci Nadaljevalnega & Profesionalnega tečaja klasičnega baleta pa so sodelovali tudi v predstavi baleta Giselle, ki je bil v okviru Poletnega festivala Piran 2019 na sporedu 1. avgusta 2019.

 

BALETNO TEKMOVANJE TUTU 2019

26. in 27. junija 2019 je na velikem oderu Slovenskega narodnega gledališča Maribor potekalo četrto Baletno tekmovanje TUTU.

Tekmovanje TUTU je namenjeno učencem baletnih šol, ki se izobražujejo bodisi po osnovnem, bodisi po razširjenem učnem programu, dijakom srednjih baletnih šol in profesionalnim plesalcem ter veteranom ne glede na njihovo starost, je navkljub dokaj neugodnemu datumu, ko baletne šole v Sloveniji že zaključijo s poukom, pritegnil precejšnje število udeležencev.

V letu 2019 so žirijo sestavljali prof. Evelyn Terí, Federica Comello, Gabriele Haslinger ter umetniški vodja Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Petar Đorčevski in umetniški direktor Baleta SNG Maribor Edward Clug.

Rezultate tekmovanja si lahko ogledate na spletni strani www.tutubaletnotekmovanje.si.

VELIKI GALA BALETNI VEČER OB 100-LETNICI SLOVENSKEGA BALETA

SNG Opera in balet Ljubljana, 22. junij 2019

Veliki gala baletni večer ob 100-letnici slovenskega baleta, ki je bil na sporedu v SNG Opera in balet Ljubljana, je pomenil najsvečanejši dogodek ob 100 letnici slovenskega baleta. Večer je v sodelovanju z SNG Opera in baleta Ljubljana ter SNG Maribor oblikovalo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, nastopili pa so baletni plesalci obeh nacionalnih baletnih gledališč ter DBUS. Spored je prikazal reprospektivo najmikavnejših del slovenskih koreografov skozi 100-letno zgodovino slovenskega baleta.

Večer, ki ga nebi smeli zamuditi!

PROGRAM:

POMLADNI PLES – spomin na Ruth Vavpotič

Glasba: Felix Bartholdy Mendelsohn

Koreografija: Lukas Zuschlag

ANA KLAŠNJA

 

INDIJSKI PLES – spomin na Ruth Vavpotič

Glasba: Lucijan Marija Škerjanc

Koreografija: Lukas Zuschlag

ANA KLAŠNJA

 

MOŽIČEK, odlomek iz prvega slovenskega baleta

Glasba: Josip Ipavec

Koreografija: Iko Otrin

Pripravila: Alenka Ribič

NINA KRAMBERGER, FILIP JURIČ

 

LOK

Koreografija: Pia in Pino Mlakar

Pripravila: Olga Andreeva

MARIN INO, FILIPO JORIO

 

SERENADA

Glasba: Benjamin Ipavec

Koreografija: Majna Sevnik Firšt

Pripravil: Viktor Isaičev

ELLI PURKUNEN, FILIP VILJUŠIĆ, HUGO MBENG, YUJIN MURAISHI

 

OGNJENA PTICA – pas de deux

Glasba: Igor Stravinski

Koreografija: Henrik Neubauer

Pripravila: Olga Andreeva

YAMAN MARIE KELEMET, YUKI SEKI

 

MAGNIFIKAT

Glasba: Johan Sebastian Bach

Koreografija: Milko Šparemblek

Pripravila: Mojca Kalar Simić

EMILIE TASSINARI, YUJIN MURAISHI

 

ROŽMARIN

Glasba: Katalena

Koreografija: Valentina Turcu

Pripravil: Matjaž Marin

EVGENIJA KOŠKINA, MATJAŽ MARIN

 

ČUDEŽNI MANDARIN – duet Dekleta in Mandarina

Glasba: Bela Bartok

Koreografija: Metod Jeras

Pripravila: Olga Andreeva

URŠA VIDMAR, LUKAS ZUSCHLAG

 

HORA

Glasba: Balanescu quartet

Koreografija: Edward Clug

Pripravil: Matjaž Marin

MIRJANA ŠROT, FILIP JURIČ

 

TRISTAN IN IZOLDA

Glasba: Richard Wagner

Koreografija: Ivo Kosi

Pripravil: Viktor Isaičev

TJAŠA KMETEC, FILIP VILJUŠIČ

 

ODLOMEK IZ 5. SIMFONIJE

Glasba: Ludwig van Beethoven

Koreografija: Janez Mejač

Pripravil: Viktor Isaičev

LUKAS ZUSCHLAG, HUGO MBENG, GAJ RUDOLF, YUJIN MURAISHI, FILIPPO JORIO

 

KAJN IN ABEL

Glasba: Francis Poulenc,Stevan Stojanović Mokranjac

Koreografija: Vlasto Dedovič

Pripravil: Matjaž Marin

PETAR ĐORČEVSKI, FILIP JURIČ

PETAR ĐORČEVSKI, NOVI UMETNIŠKI VODJA LJUBLJANSKEGA BALETA

V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana, Staš Ravter, ki je funkcijo nastopil 26. aprila 2019, je v ponedeljek, 6. maja 2019 za novega umetniškega vodjo ljubljanskega Baleta pooblastil Petra Đorčevskega, sicer solista Baleta SNG Opera in balet Ljubljana.

Petar Đorčevski se je rodil v Srbiji. Svoje prve baletne korake je naredil v Državni baletni šoli Luja Daviča v razredu Mirjane Nesić. V času šolanja je v Narodnem gledališču v Beogradu plesal v predstavah Don Kihot, Labodje jezero, Romeo in Julija, Trnuljčica, Onjegin … Poleti 2004 se je izpopolnjeval v Baletni šoli princese Grace v Monaku. Jeseni istega leta je začel obiskovati baletno šolo Državne opere na Dunaju in nastopil v produkciji Balanchinovega baleta ter v predstavi Empty Place koreografa Renata Zanelle.

V sezoni 2005/2006 je bil angažiran v Državni in Ljudski operi na Dunaju, kjer je plesal v Alici v čudežni deželi, Coppéliji, Trnuljčici in v Spartaku. Naslednjo sezono je bil angažiran v Slovaškem narodnem gledališču, kjer je plesal v Bajaderi, Le Corsaire, Labodjem jezeru, Hrestaču, Spartaku, Snu kresne noči, Trnuljčici, Silfidi in v Warholu. Leta 2007 je bil finalist na mednarodnem baletnem tekmovanju na Dunaju.

Leta 2006 je postal član SNG Opera in balet Ljubljana, in od leta 2015 je priznani baletni solist.

Nastopil je v glavnih vlogah baletov: Romeo in Julija, Silfida, Giselle, Coppélia na Montmartru, Labodje jezero, Don Kihot, Trnuljčica, Doktor Živago, Tristan in Izolda, Kdo je najmočnejši na svetu, Arhitektura tišine, Mozart vs. Schumann, Tango za Rahmaninova, Picko in Packo, Bajaderi, v baletu Samorog in baletnih večerih Urbanobalet ter Pod zvezdami.

V sezoni 2013/2014 je bil član baletnega ansambla Ballett im Revier v Nemčiji. Plesal je v glavnih vlogah v baletih Labodje jezero, Orfeus in Tri sestre.

Je trikratni prejemnik nagrade Lydie Wisiakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti, in sicer za vlogo Tybalta v baletu Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, za solistično vlogo v baletnem večeru Mozart vs. Schumann ter za vlogo Komarovskega v baletu Doktor Živago.

MADŽARSKA BALETNA AKADEMIJA V PORTORŽU IN MURSKI SOBOTI

Tako kot v preteklih letih, je Madžarska baletna akdemija iz Budimpešte tudi v letu 2019 v Sloveniji uprizorila dva baletna večera, in sicer 26. maja 2019 ob 19.30 na odru Avditorija Portorož ter 28. maja 2019 na odru Gledališča Park v Murski Soboti.

Na programu koncerta v letu 2019 so bila pretežno dela iz znamenitih klasičnih baletov.

 

GUSAR – pas de trois

Glasba: Adolphe Adam

Koreografija: Marius Petipa

Lea Napsugár Joó, Ingrid Nagy, Kanako Suzuki

 

GUSAR – pas d’esclave

Glasba: Adolphe Adam

Koreografija: Marius Petipa

Anzu Ito, Péter Horváth

 

INSEPARABLES (Nerazdružljivi)

Glasba:Max Richter

Koreografija:Attila Kalmár:

Lili Bozsányi, Fanni Czvikli, Márk Plita

 

THE FAIRY DOLL (Lutka) – pas de trois

Glasba:Riccardo Drigo 

Koreografija:Nikolai and Sergei Legat:

Boglárka Lepedus, Zsolt Kovács, Richárd Szentiványi

 

LABODJE JEZERO – pas de deux Odile in Princa Siegfrieda

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Marius Petipa

Nanako Nishida, Balázs Lőcsei

 

GOPAK iz baleta „TARAS BULBA”

Glasba:Vasily SolovyovSedoi

Koreografija:Fedor Lopukhov

Emanuele Co’

 

SPRING WATERS

Glasba: Sergei Rachmaninov 

Koreografija: Asaf Messerer

Edvin Somai, Klaudia Tamás

 

GRAND PAS CLASSIQUE (pas de deux)

Glasba:Daniel François Esprit Auber

Koreografija:Victor Gsovsky

Diana Radić, Ryunosuke Ubukata

 

*******

 

ESMERALDA – suita iz baleta

Glasba:Cesare Pugni / Riccardo Drigo

Koreografija:Marius Petipa

Pas de six

Prva variacija:

Fanni Czvikli

Štiri dekleta:

Diana Porfireanu, Motoyoshi Hinata, Nanako Nishida, Raina Removic

Solo par:

Diana Radic,Zsolt Kovács

Grand pas des fleurs

Grand pas de deux:

Dorka Róza Dosek,Ryunosuke Ubukata

Trije pari:

Lea Napsugár Joó – Márk Plita

Kanako Suzuki – Richard Szentiványi

Ingrid Nagy – Edvin Somai

Šest deklet:

Boglárka Lepedus, Dorottya Lengyel, Gvendolin Nagy, Antoneta Turk, Natsuki Okada, Dóra Szelényi

Šest parov: 

Rubina Ellenrieder, Vince Topolánszky

Sakura Yoshioka, László Pavleszek

Fanni Mészáros, Nikolaos Askondis-Gkatsonidis        

Rebeka Szendrey, Valentin Domsa

Klaudia Tamás, Cicak Borna

Kitty Incze, Salin Giorgio

VSE NAJBOLJŠE dr. HENRIK NEUBAUER!

dr, HENRIK NEUBAUER, ČASTNI PREDSEDNIK DBUS PRAZNUJE 90 LET

VSE NAJBOLJŠE DRAGI HENRIK NEUBAUER!

dr. Henrik Neubauer, častni predsednik DBUS

Dr. Henrik Neubauer je nedvomno edinstvena osebnost v slovenski kulturi, v svojem plodovitem življenju je zaznamoval številna umetniška področja, predvsem pa je pustil globok in neprecenljiv odtis v slovenskem baletnem prostoru kot plesalec, koreograf, režiser in pisec strokovne literature, ki je s svojim znanjem in pristopom k delu povzdignil slovenski balet in ples na visoko umetniško raven, hkrati pa močno prispeval h njegovi prepoznavnosti. Je eden redkih, ki svoje življenjsko izkustvo prenaša tudi na teoretično področje glasbenega in plesnega gledališča; njegove knjige so nepogrešljive za študij in razumevanje strokovne plati baleta ter plesa in zgodovine slovenskega baleta. Dr. Henrik Neubauer je pionir na praktični in teoretični plati baletne in plesne umetnosti, saj je s svojim neprecenljivim delom doprinesel k razvoju in popularizaciji slovenske baletne umetnosti.

Dr. Henrik Neubauer se je rodil leta 1929. Po končani osnovni šoli v Goričah in gimnaziji v Ljubljani je leta 1953 hkrati diplomiral na ljubljanski baletni šoli in končal zdravniški študij na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Že v času študija je kot baletni plesalec sodeloval tudi z baletnim ansamblom SNG Opera in balet Ljubljana.

Po končanem študiju v Ljubljani je odšel v Moskvo in nato v Združene države Amerike, kjer se je izobraževal za koreografa.

Henrik Neubauer je edinstvena osebnost v slovenskem kulturnem prostoru. Že iz naštetih delovnih področij je vidno, da je v svojem plodovitem življenju zaznamoval številna umetnostna področja, hkrati pa je eden redkih, ki svoje življenjsko izkustvo uspešno prenaša tudi na teoretično področje glasbenega gledališča.

Henrik Neubauer nesporno sodi v vrsto velikih slovenskih baletnih plesalcev s 70 različnimi vlogami in pomembnim izjemnim koreografskim opusom 80 baletov, pri čemer je bila četrtina teh koreografij namenjena krstni predstavitvi baletov slovenskih skladateljev. Med slednjimi je tudi Festival na glasbo Marjana Lipovška Druga suita za godala iz leta 1966, ki je bil v kostumih in sceni v mestnih barvah in simbolih posvečen Ljubljani. Gotovo je Neubauer tudi osebnost z največjim teoretičnim znanjem s plesnega in opernega področja in je eden naših redkih opernih režiserjev z opusom več kot 30 režij in s temeljitim poznavanjem glasbenega gledališča in opere kot specifičnega medija. Opere in balete je postavljal tudi v Bolgariji, Avstriji, na Slovaškem in Irskem.

Neprecenljiva je njegova pedagoška dejavnost tako na plesnem (baletnem) kot na opernem področju. Poleg pedagoškega dela je pripravil program »Operna šola« na Akademiji za glasbo, program »Plesne dejavnosti« kot izbirni predmet devetletke in program »Višje šole za baletne učitelje«, s čimer je Glasbena in baletna šola v Ljubljani prerasla v Konservatorij za glasbo in balet. Dvakrat je bil gostujoči profesor na Hochschule für Theaterkunst v Berlinu (2001, 2005) in šestkrat predavatelj na Mednarodnem baletnem seminarju v avstrijskem Wolfseggu (med leti 2000 in 2012). Našo baletno in operno umetnost je z besedo in sliko predstavljal v organizaciji Gesellschaft für Musiktheater na Dunaju, kjer je organiziral tudi razstavo ob 80-letnici slovenskega baleta, predaval je še v Kölnu, Chicagu, Los Angelesu, Savonlinni, Münchnu, Essnu, Cabourgu, Bjelašnici, Ljubljani, Opatiji, Grožnjanu, na Dunaju ter na pogostih simpozijih pri nas.

Dr. Neubauer je pionir raziskovanja plesne preteklosti na Slovenskem in po njegovi zaslugi imamo Slovenci prvič celovit pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti pri nas. Z raziskovanjem preteklosti se ukvarja že od zgodnih šestdesetih let preteklega stoletja ko je napisal »Kroniko razvoja baletne umetnosti v Ljubljani«. Njegova tovrstna dejavnost, ki obsega do zdaj 33 knjig in nad 500 člankov, sega na področje baleta, opere, operete, splošne gledališke zgodovine, zgodovine glasbeno-gledališkega šolstva in številnih gledaliških učbenikov. Vse to tvori edinstveno kroniko glasbeno-gledališkega življenja pri nas in je z njegovo avtobiografsko knjigo ‘Obračun’ pomemben prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine. Njegova knjižna dela zadnjih let so ‘Opereta v Sloveniji’, ‘Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno’, ‘Petnajst let Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo’, ‘Davorin Jenko in njegova glasba za gledališče’ (v tej je popisal tudi Jenkove spomenike v Ljubljani), pripravlja pa obsežno knjigo o Slovenskih operah. Njegove knjige in učbeniki predstavljajo edino izvirno slovensko literaturo z navedenih področij.

Ne moremo tudi mimo njegovega prispevka pri oblikovanju in organizaciji kulturnega življenja tako na Slovenskem in še posebej v Ljubljani. V Ljubljani in tudi v Mariboru je deloval kot plesalec, koreograf ter operni in operetni režiser. V Ljubljani je deloval na pedagoškem področju kot predavatelj plesnih ter opernih igralskih predmetov, tu je afirmiral Festival Ljubljana doma in v svetu in tu je izdajal vsa svoja najpomembnejša publicistična dela.

Med njegovimi največjimi dosežki je gotovo, da je, pet let po prevzemu Festivala Ljubljana, zapisal naše mesto med največje evropske festivale s sprejemom v Združenje evropskih glasbenih festivalov. Vsi naši časopisi so novembra 1977 to objavili z naslovom ‘Veliko mednarodno priznanje’. Takrat je bilo članstvo omejeno le na ozek krog najpomembnejših festivalov kot so Edinburg, Bayreuth, Holland Festival, Berlin, Salzburg, Verona, Montreux idr. in v takratni Jugoslaviji poleg Ljubljane edino še Dubrovnik. Na čelu Festivala je Neubauer ostal tri mandatna obdobja do upokojitve.

Kot sekretar mednarodnega plesnega komiteja je v Ljubljani dvakrat gostil najvidnejše predstavnike plesnega življenja iz vsega sveta, organiziral srečanje najuglednejših svetovnih strokovnjakov za vzgojo opernih pevcev ter organiziral blejski sestanek predsedstva Glasbenogledališkega komiteja. Vedno je bil pri tem poudarek tudi na seznanjanju gostov z Ljubljano in Slovenijo, njenimi znamenitostmi in kulturnimi dosežki. Med vodenjem baletnega društva je organiziral več seminarjev tujih baletnih strokovnjakov s področja baletne medicine (dvakrat), metodike pouka, baletne kritike, stilnih razlikah v baletnih koreografijah in prehrani plesalca.

Za svoje delo je dobil številne nagrade, priznanja in častna članstva, je tudi častni doktor Université da la Danse pri Centre culturel chorégraphique international v Parizu, dobitnik reda z zlatim vencem, nagrade glavnega mesta Ljubljana, dobitnik zlatega reda za zasluge Republike Slovenije ter odlikovanja turškega predsednika Erdogana »Ugledni starejši državljan sveta 2009«.

Delovanje dr. Henrika Neubauerja:

  • 1946 – 1957:član in solist ljubljanskega Baleta;
  • 1957 – 1961:asistent na Medicinski fakulteti v Ljubljani;
  • 1960 – 1972:vodja baleta in koreograf ljubljanskega baletnega ansambla;
  • 1972 – 1982:direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana;
  • 1984 – 1986:umetniški vodja Opere in baleta v Mariboru;
  • Od leta 1989:predavatelj na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani na pevskem oddelku in v Operni šoli, za katero je leta 1997 pripravil tudi program študija;
  • 1990:pridobi na podlagi priznanja umetniških del in nastopnega predavanja naziv docent za predmet gibno-stilnih elementov in operno igro; ;
  • Od leta 1997:izredni profesor na Akademji za gasbo Univerze v Ljubljani;
  • Od leta 2004:redni profesor na Akademji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Ustvarjalni opus dr. Henrika Neubauerja:

Dr. Henrik Neubauer je ustvarjal v Sloveniji, pa tudi v tujini, in sicer v Avstriji, Italiji, Hrvaški, Srbiji, Črni Gori, Irski, Bolgariji, Slovaški in drugje.

Njegov ustvarjalni opus predstavlja:

  • več kot 80 baletnih koreografij,
  • več kot 80 koreografij v opernih in dramskih predstavah,
  • več kot 40 koreografij za posebne prireditve,
  • 33 opernih in operetnih režij,
  • 15 režij dramskih iger v francoščini.

S slednjimi je gostoval tudi v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in Franciji.

Napisal je:

  • 33 knjig,
  • prek 500 člankov s področja opere in baleta.

Njegovo najpomembnejše publicistično in raziskovalno delo je Razvoj baletne umetnosti v Slovenijiv dveh delih. Predaval je doma in v tujini, ter sodeloval pri številnih enciklopedičnih edicijah.

Deloval je in še vedno deluje v številnih mednarodnih in domačih organizacijah, med drugim:

  • od leta 1973 v Mednarodnem gledališkem inštitutu (ITI-UNESCO), pri katerem je bil v letih 1992 – 2000 tudi predsednik Slovenskega centra, generalni sekretar in nato častni član Plesnega komiteja, tehnični svetovalec Izvršnega komiteja, še vedno pa je član predsedstva Komiteja za glasbeno gledališče,
  • aktivni član Dance Notation Bureau v New Yorku,
  • ustanovni član Alliance of Dance Notation Educators,
  • član Svetovalnega sveta International Dance Alliance.

V svoji bogati in raznoliki umetniški karieri je bil:

  • predsednik Slovenskega komornega glasbenega gledališča
  • predsednik Skupnosti slovenskih koncertnih agencij,
  • predsednik Koordinacijskega odbora jugoslovanskih koncertnih agencij,
  • predstavnik Festivala Ljubljana v Združenju evropskih glasbenih festivalov
  • predstavnik Festivala Ljubljana v Komiteju za zunajevropske umetnosti,
  • predsednik organizacijskega odbora 1. in 3. Tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev, član žirij mednarodnih baletnih tekmovanj v Avstriji,
  • član Sveta za glasbeno izobraževanje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstva za kulturo,
  • predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije,
  • 1971 je postal častni doktor Université de la danse v Parizu,
  • 1983 je postal častni član Plesnega komiteja Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI).

Nagrade:

  • 1973 priznanje položaja umetnika izjemne kvalitete Komisije za razvrščanje umetnikov,
  • 1978 prva nagrada za režijo opera Carmenv izvedbi Opere SNG Maribor na Jugoslovanskem opernem bienalu v Ljubljani,
  • 1981 prva nagrada za koreografijo na Jugoslovanskem baletnem bienalu v Ljubljani za koreografijo in režijo baleta Romeo in Julijana glasbo S. Prokofjeva v izvedbi ljubljanskega baletnega ansambla,
  • 1986 priznanje za izjeno kreativno izvedbo glasbeno-scenskega projekta Kralj Learz ansamblom Opere SNG Maribor na Jugoslovanskem opernem bienalu,
  • 2000 Škerjančevo priznanje Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani,
  • 2000 Betettova listina Društva glasbenih umetnikov Slovenije, Ljubljana kot skupinsko priznanje sodelavcem Enciklopedije Slovenije,
  • 2001 priznanje Ministrstva za šolstvo znanost in šport ter Ministrstva za kulturo ob 30 letnici tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev,
  • 2003 je prejel Nagrado Mesta Ljubljana,
  • 2009 Zlati red za zasluge Republike Slovenije.

Baletni solist

Dr. Henrik Neubauer nesporno sodi v vrsto velikih slovenskih baletnih plesalcev. Njegove solistične plesne kreacije predstavljajo pomemben prispevek v razvoju slovenske plesne umetnosti.

Poustvaril je obširen opus vlog:

  • 1948: Pastir v »Diptihonu« M. Kozine (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1949: Grk in Vodja janičarjev v »Ohridski legendi S. Hrističa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1951: Paž v »Srednjeveški ljubezni« F. Lhotke (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1952: Joko v »Danina ali Joko, brazilska opica« P. Lindpaintnerja (v SNG Opera in balet Ljubljana in na gostovanjih v Avstriji),
  • 1952: Jelin stric in Ženin v »Vragu na vasi« F. Lhotke (v SNG Opera in balet Ljubljana in na gostovanjih v Avstriji),
  • 1955: Škric v »Coppeliji« L. Delibesa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Harlekin v »Nekdanjih svečanostih« R. Straussa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Mačka v »Lisici zvitorepki« I. Stravinskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Beli konj v »Amazonke« I. Kogan-Semenova (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Prvi Tatar v »Polovskih plesih« A. Borodina (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Flavtist v »Ljubezni in pravdi«. G. F. Handla (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Plesalec v »Plesalcu v sponah« P. Mlakarjeve (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Bliščečnik v »Lepi Vidi« V. Ukmarja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Norček in solist v mazurki v »Labodjem jezeru« P. I. Čajkovskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1957: Pes v »Fantastični prodajalni« G. Rossinija in O. Respighija (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1959: Pierre v »Čajni punčki« R. Savina (v SNG Maribor),
  • 1961: Till v »Tillu Ulenspieglu« R. Straussa (v Mladinskem gledlaišču Ljubijana),
  • 1961: Peter v »Petru in volku« S. Prokofjeva (v Mladinskem gledališču Ljubljana),
  • 1962: Solist v ritornelih »Beneškega zamorca« B. Blacherja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1966: Godec v »Godcu« V. Ukmarja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1967: Knez Prospero, Kobold in Sabljač v »Maski rdeče smrti« S. Osterca (v SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor in na RTV – televizija Ljubljana),
  • 1967: Edward v »Sedmih smrtnih grehih« K. Weilla (V SNG Maribor),
  • 1968: Hillarion v »Giselle« A. Adama (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1968: Pater Lorenzo v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1969: Mercutio v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1969: Poslednji človek v »lIuzijah« S.Osterca (RTV – televizija Ljubljana),
  • 1970: Notar v »Navihanki« Anonimusa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1971: Baletni mojster v »Rondoju o zlatem teletu« (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1971: Catalabutte v »Tmuljčici« P. I. Čajkovskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1972: Escalus v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana).

Nekaj kritik solističnih nastopov:

“ … Henrik Neubauer je kot breztežni Joko, brazilijanska opica uprizarjal prave čudeže elastične prožnosti, da je v vseh potankostih lahko deloval tako resnično. Razen tega je imela ta opica pri vsej svoji porednosti tudi nekaj ganljivega v sebi, kar jo je počiovečevalo.”

(Tagespost, Graz, 1952)

“ … Henrik Neubauer je mimo suverenega obvladovanja najtežjih mest vdihnil vlogi Prvega tatarja v Polovskih plesih pravi smisel, značaj in pravo življenje. Da je tudi to vlogo rešil in prilagodil svoj temperament njenim zahtevam, je pripisovati dejstvu, da se povsem obvlada in tehniki pridružuje tudi oster čut za muzikalnost, kar omogoča Henriku Neubauerju sijajno prilagoditev različnim vlogam ter pravilno povezavo glasbenega in plesnega izraza.”

(Kulturni dnevnik, 1955)

“ … Vlogo Belega konja nam je letos predstavil izredno nadarjeni plesalec Henrik Neubauer. V svojem podajanju se je močno približal idealnemu liku neukročenega konja, kot ga zahteva delo samo.”

(Študentska tribuna, Ljubljana, 1955)

“ … Največjo težo vsega plesa nosi Henrik Neubauer v naslovni vlogi Plesalca v sponah. To je po fizični zmogljivosti kot po plesni intenziteti, ki ne sme popustiti od prvega skoka na oder do konca, niti v nepremični drži na tleh, silno težak ples. Ta zahteva od plesalca ne samo že velike tehnične obvladanosti, izvrstne kondicije, ampak tudi visoko in zrelo plesno moč. Priznati moram, da je Neubauer prav s tem plesom prikazal velik razvoj in da je premagal v sebi nekaj velikega.”

(Ljudska pravica, Ljubljana, 1956)

Koreografin režiser

Izjemen koreografski opus dr. Henrika Neubauerja je obširen, izjemen in sila pomemben za razvoj slovenske baletne umetnosti ter slovenskih baletnih plesalcev. Ustvaril je vrsto izvirnih koreografij za številne krstne izvedbe del slovenskih skladateljev, katerih mnogi so tudi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegovemu koreografskemu opusu po obsegu gotovo ni para, številne njegove koreografije pa nesporno sodijo med najboljše, kar smo jih Slovenci ustvarili na tem področju.

Poleg tega je intenzivno ustvarjal tudi na področju koreografij za dramska in operna dela, režiral je dramske predstave v francoskem jeziku ter pripravljal koreografije za različne koncertne programe. Je eden naših redkih opernih režiserjev s temeljitim poznavanjem glasbenega gledališča in opere kot specifičnega medija, h kateremu ne moremo nekritično pristopiti z merili dramskega gledališča. V tujini se operna režija ves čas razvija kot samostojna panoga. Za uspešno delovanje opernega režiserja so samoumevna posebna znanja, ki pa jih v okviru našega izobraževalnega sistema ni mogoče pridobiti. Prav zato je njegovo znanje in delovanje na področju opeme režije toliko bolj dragoceno.

Koreografije baletov:

  • 1957: Rondo o zlatem teletu(Einem) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1959: Čajna punčka(Savin – krstna izvedba) – SNG Maribor
  • 1960: Peter in volk(Prokofjev) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • 1961: Pomladno srečanje (B. Adamič – krstna izvedba) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • 1961: Till Ulenspiegel(R. Strauss) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • 1961: Beneški zamorec (Blacher) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962: Balletto a 18(J. S. Bach) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962: In modo romantico (Schubert) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962: Ognjena ptica(Stravinski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962: Iluzije(Osterc – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1963: Kamniti cvet(Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1964: Soba (Auric) – SNG Maribor
  • 1964: In modo romantico(Schubert) – SNG Maribor
  • 1964: Obrežje plesalk(Ciglič – krstna izvedba) – SNG Maribor
  • 1964: Trnuljčica(Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1965: Vrag na vasi(Lhotka) – SNG Maribor
  • 1966: Arabeske za klavir(Osterc – krstna izvedba) – Študentsko kulturnoumetniško društvo Akademik, Ljubljana
  • 1966: Concertino za harfo in godala(Ciglič – krstna izvedba) – Študentsko kulturnoumetniško društvo Akademik, Ljubljana
  • 1966: Festival (Lipovšek – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1966: Godec(Ukmar – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1966: Obrežje plesalk(Ciglič) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1967: Maska rdeče smrti(Osterc) – SNG Maribor
  • 1967: Maska rdeče smrti(Osterc) – TV Slovenija
  • 1967: Sedem smrtnih grehov(Weill) – SNG Maribor
  • 1967: Romeo in Julija(Čajkovski) – SNG Maribor
  • 1967: Uročena ljubezen(de Falla) – SNG Maribor
  • 1967: Hrestač delno (Čajkovski) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1968: Soba(Auric) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968: Romeo in Julija (Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968: Srečala sta se – TV Slovenija
  • 1969: Goli cesar(Françaix) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1969: Arabeske za klavir (Osterc) – TV Slovenija
  • 1969: Iluzije – potovanje skozi čas– TV Slovenija
  • 1969: Umirajoči labodpo Fokinu (Saint-Saëns) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Gazele(Škerjanc – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Trnuljčica(Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Rondo o zlatem teletu(Einem) – TV Slovenija in ORF
  • 1972: Spartak(Hačaturjan) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1972: Romeo in Julija(Prokofjev) – SNG Maribor
  • 1972: Gorjanske bajkedelno (Kozina – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1973: Othello(Blacher) – SNP Novi Sad
  • 1975: Hamlet(Blacher) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1976: Caprice(Čajkovski) Balet Cork, Irska
  • 1976: Cyrano de Bergerac(Constant) NP Sarajevo
  • 1977: Bolero (Ravel) Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1977: Etude v modrem(Rameau – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1977: Mladi 77(Lewis – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1977: Nočne sanje (Saint-Saëns) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1977: Na svoji zemlji (Kozina – krstna izvedba) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1978: Obrežje plesalk (Ciglič) – TV Slovenija
  • 1978: Ekspresije (Lebič – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1979: Klasična simfonija (Prokofjev) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1980: Ekspresije II (Lebič) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1981: Romeo in Julija(Prokofjev) Balet Celovec, Avstrija
  • 1981: Romeo in Julija(Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1983: Kurent(Petrić – krstna izvedba) – TV Slovenija
  • 1984: Vrag na vasi(Lhotka), Bratislava, Češkoslovaška
  • 1986: Bolero(Ravel) – SNG Maribor
  • 1987: Romeo in Julija (Čajkovski) – SNG Maribor
  • 1988: Gazele II (Škerjanc) – TV Slovenija
  • 1988: Peer Gynt(Grieg) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1988: Vesela vdova(Lehar/Cook) HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • 1991:Etude a quattro (Rossini – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1991: Pentada(Gabrijelčič – krstna izvedba) – TV Slovenija
  • 1992: Žar ptica(Stravinski) Balet HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • 1992: Impresije (Debussy – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  •  1992: Simfonični ples št.1 (Rahmaninov – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1993: Prijateljsko druženje(Grieg – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1993: Peter in volk(Prokofjev) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1993: Šah mat (Bliss) – SNG Opera in balet Ljubljana v Veldnu, Avstrija
  • 1994: Bolero(Ravel) – SNG Opera in balet Ljubljana v Cankarjevem domu
  • 1995: Mali princ(Vrhunc – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1996: Šeherezada(Rimski-Korsakov) – HNK Ivan Zajc Rijeka
  • 1997: Prodajalna punčk(Bayer) – Srednja baletna šola, Maribor
  • 1998: Letni časi (Glazunov) – Srednja baletna šola, Maribor
  • 1999: Ognjena ptica(Stravinski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2000: Mařenka (Škerjanc) – TV Slovenija
  • 2001: Istrijanka (Pahor – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana – na Dunaju, Avstrija
  • 2002: Možiček(J. Ipavec) – Srednja baletna šola, Ljubljana – v Šentjurju
  • 2002: Anina četvorka(B. Ipavec) – Srednja baletna šola, Ljubljana – v Šentjurju
  • 2004: Kons(Lebič – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana na Prevaljah
  • 2004: Krinke(Lebič – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana na Prevaljah

Koreografije v dramskih in opernih predstavah

  • 1954: Lažnik– (Goldoni-Žigon) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1954: Princeska in pastirček(Golia-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1954: Soročinski sejem(Musorgski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1954: Gospa Biserna reka(Hsiung-Ukmar) – Drama HNK Zagreb
  • 1955: Svatba krvi(Lorca-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1955: Jurček (Golia-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Tri sestre(Čehov-ljudska) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Norica iz Chaillota(Giraudoux) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Lažnik(Goldoni-Žigon) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1956: Mož, žena in smrt(Roussin) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • 1956: Pohujšanje v dolini šentflorjanski(Cankar) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Henrik IV. − 2. del(Shakespeare-Žigon) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Janko in Metka(Moder) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Odstranite norca(Priestley-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1958: Šestero mušketirjev(Mihalkov) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1959: Škrjanček(Anouilh-Vodopivec) – SNG Drama, Maribor
  • 1959: Faust(Goethe-Ukmar) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • 1959: Steklena kletka(Priestley) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1959: Yerma(Lorca-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1960: Pajčolan iz mesečine(Bor) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1960: Galileo Galilei(Brecht-Vodopivec) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1960: Pesem hoče biti luč(Lorca) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • 1960: Dva gospoda iz Verone(Shakespeare) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1960: Zrelostni izpit(Lacour) – Mestno gledališče Ljubljansko
  • 1961: Kri v plamenih(socialne pesmi-Jež) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • 1961: Iz take smo snovi kot sanje(Shakespeare-Vodopivec) – Slovensko ljudsko gledališče,Celje
  • 1962: Zlati petelin(Rimski-Korsakov) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962: Jánošik(Cikker) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962: Mrtvo pismo(Pinget-Božič) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • 1962: Irkutska zgodba(Arbuzov) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1963: Če denar pade na skalo(Tupan-B. Adamič) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1963: Gioconda (Ponchielli) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1963: Zdraha na trgu(Wolf-Ferrari) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1963: Smeh ni greh(poljska satira-Božič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1963: Kar hočete(Shakespeare-Lebič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1963: Hura soncu in dežju(Delft-Lesjak) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1963: Strast pod bresti(O’Neill) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1964: Srečni zmaji(Remec-Lebič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1964: Razkolnikov(Sutermeister) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1964: Saloma(R. Strauss) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1965: Inventura 65(Mikeln-Božič) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1965: Traviata(Verdi) – SNG Maribor
  • 1965: Prodana nevesta(Smetana) – SNG Maribor
  • 1966: Pepelka(Popović) Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • 1966: Čarodejka(Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1966: Don Kihot(Massenet) – SNG Maribor
  • 1966: Zaroka v samostanu(Prokofjev) – SNG Maribor
  • 1966: Thais(Massenet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1966: Ta sveti dan veseli dan(Drabosnjak-Vodopivec) – Slovensko stalno gledališče, Trst
  • 1967: Lepa čevljarkaEksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • 1967: Gorenjski slavček(Foerster) – SNG Maribor
  • 1967: Soročinski sejem(Musorgski) – SNG Maribor
  • 1967: Gorenjski slavček(Foerster) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1967: Sneguljčica(Golia-Žigon) – SNG Drama Ljubljana
  • 1968: André Chenier(Giordano) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968: Svet na mesecu(Haydn) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1969: Hoffmanove pripovedke(Offenbach) – SNG Maribor
  • 1969: Ocean(Švara) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1969: Carmen(Bizet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Pikova dama(Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Trubadur(Verdi) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Figarova svatba(Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Hovanščina(Musorgski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Jurček (Golia-Vodopivec) – SNG Drama Ljubljana
  • 1971: Prodana nevesta (Smetana) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1972: Prodana nevesta(Smetana) – SNG Maribor
  • 1973: Domača naloga na potepu(Žmavc) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1974: Hodl de Bodl(Honeywood) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1974: Carmen(Bizet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1975: Igra o zmaju(Kislinger) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1976: Der Frieden(Aristofan-Koder) – Celovec, Avstrija
  • 1976: Otroci imajo besedo ali Victor (Vitrac-Koder) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1976: Maks žvižgač(Krüger&Volker) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1977: Povabilo v grad(Anouilh-Božič) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1977: Carmen(Bizet) – SNG Maribor
  • 1978: Hodl de Bodl(Honeywood) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1979: Pasje srce(Bulgakov-Koder) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1985: Igra o zmaju(Kislinger-Koder) – Drama SNG Maribor
  • 1987: Evgenij Onjegin(Čajkovski) – SNG Maribor
  • 1999: Janko in Metka(Humperdinck) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1999: Madame Butterfly(Puccini) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2000: Rusalka(Dvořak) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2001: Don Giovanni(Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2004: Madama Butterfly(Puccini) – SNG Opera in balet Ljubljana

Krajše koreografije za baletno šolo, proslave in prireditve

  • 1952: Valse(Čajkovski) Dom sindikatov, Ljubljana
  • 1952: Poskočnica iz opere Morana (Gotovac) Dom sindikatov, Ljubljana
  • 1953: Kobold (Grieg) Dom vojnomedicinske akademije, Beograd
  • 1954: Ukrajinski plesDom vojnomedicinske akademije, Beograd
  • 1957: Galop(Offenbach) Aranžerji, Lj in Narodna banka, Ljubljana
  • 1957: Aranžer na Havajih(Čajkovski) Aranžerji, Ljubljana
  • 1957: Dva kavalirja v tropih(Meyerbeeer) Aranžerji, Ljubljana
  • 1957: Grand pas de deux(Perl) Narodna banka, Ljubljana
  • 1957: Dva vagabunda(Meyerbeeer) Narodna banka, Ljubljana
  • 1957: Orientalka in Margie(Čajkovski) Iskra, Kranj
  • 1957: Dva klovna in ona(Meyerbeer) Iskra, Kranj
  • 1961: Hudič in polhipolharski večer, Grosuplje
  • 1962: Ples s sabljami(Hačaturjan) novo leto, Prešernov trg, Ljubljana
  • 1963: Tri klasične etudeSBŠ, Ljubljana
  • 1963: MazurkaSBŠ, Ljubljana
  • 1963: CzardaszSBŠ, Ljubljana
  • 1963: Španski plesSBŠ, Ljubljana
  • 1963: Ukrajinski plesSBŠ, Ljubljana
  • 1965: Drsalca-akrobatanovo leto, Maribor
  • 1965: Klovni in finale novo leto, Mariborb
  • 1967: Pas de quatre dragih kamnov iz baleta Trnuljčica(Čajkovski) SBŠ, Ljubljana
  • 1967: Karakterna etuda(Adam) SBŠ, Ljubljana
  • 1970: Klasična etudaSBŠ, Ljubljana
  • 1970: Slovesni baletodprtje svetovnega prvenstva v gimnastiki, Ljubljana
  • 1991: Hrestač – plesrestač – HHre snežink(Čajkovski) SBŠ, Ljubljana.
  • 1992: Starinski plesi (francoska dvorna glasba) z Ramovš Consort, Spittal, Avstrija
  • 1994: Ples lotosov(kitajski ljudski ples) plesna skupina Harlekin, Celje
  • 1997: Minuetto(Buterne) Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1997: Duet (Zamfir) 4. Slovenski festival znanosti v Cankarjevem domu, Ljubljana
  • 1997: Duet (brez glasbe) INFOS ’97 v Kavarni hotela Slon, Ljubljana
  • 1998: PavanaAG, Ljubljana
  • 1998: RigaudonAG, Ljubljana
  • 1999: Baletna slika (Glazunov) umetniški večer Vuke Kumar Hiti, Koper
  • 2000: Anina četvorka(B. Ipavec – krstna izvedba) komorni zdravniški koncert v cerkvi sv. Florijana, Lj
  • 2001: Furlana iz opere Gioconda(Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • 2001: Pas de cinq, uvertura iz opere Gioconda (Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • 2001: Ples ur (Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • 2001: Božična pastorala(Avgust Ipavec) Zagorje
  • 2002: Možiček(B. Ipavec skrajšano) zdravniški komorni koncert v cerkvi sv. Florijana, Ljubljana
  • 2003: Missa Populorum(Avgust Ipavec) Čedad-Cividale, Italija
  • 2005: Urška in povodni mož(Ravel) Prešernova proslava Blaž Potočnikove čitalnice, Ljubljana
  • 2009: Samsonov prizorŠkofjeloški pasijon, Škofja Loka (ponovno 2015)
  • 2016: Barve zelenega smaragda (Avgust Ipavec) Sveta Gora nad Novo Gorico (in režija)

Krajše koreografije za filme in televizijo

  • 1962: BalončkarMali vrtiljak – TV Slovenija
  • 1962: Lovec v gozdu Mali vrtiljak – TV Slovenija
  • 1962: Klavir in violineMali vrtiljak – TV Slovenija
  • 1962: Orso bruno angleški film Lov na proklete, Bled
  • 1963: Od ljudskega plesa do baroka(različni skladatelji) – TV Slovenija
  • 1964Na konicah prstov (baletni film)
  • 1964: Vizija (baletni film)
  • 1965: Sunday Kind of Love(Belle, Leonard, Rhodes, Prima) – TV Slovenija
  • 1965: Trepak iz opere Sneguročka(Rimski-Korsakov) – TV Slovenija
  • 1967: Ples v sanjahslovenski film Na papirnatih avionih
  • 1994: Figarova arija filmski portret Roberta Primožiča – TV Slovenija
  • 2000: Plesni prizori v nadaljevanki dr. France Prešeren – TV Slovenija

Operne in operetne režije

  • 1975: Ero z onega sveta(Gotovac) – SNG Maribor
  • 1977:Vaške pevke (Fioravanti) – SNG Maribor
  • 1978: Carmen(Bizet) – SNG Maribor
  • 1979: Tosca (Puccini) – SNG Maribor
  • 1979: Carmen (Bizet) – HNK Split, Hrvaška
  • 1979: Istrska svatba(Smareglia) Pula in HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • 1979: Srečkova pesem (Offenbach) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1980: Trubadur(Verdi) – SNG Maribor
  • 1981: Analfabet(Lhotka-Kalinski) Stara Zagora in Blagoevgrad, Bolgarija
  • 1984: Traviata(Verdi) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1984: Gorenjski slavček(Foerster) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1985: Partizanka Ana(Simoniti) – SNG Maribor
  • 1986: Ugrabitev iz seraja (Mozart) – SNG Maribor
  • 1986: Kralj Lear(krstna izvedba) – SNG Maribor
  • 1992: Lažna vrtnarica (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1994: Le cinesi (Gluck) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1995: Medij(Menotti) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1995: Konzul(Menotti) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1999: Medij(Menotti) – SNG Maribor
  • 1999: Nesmrtni Kaščej(Rimski-Korsakov) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2002: Rita(Donizetti) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2003: Čudež v Kropi(Offenbach: La leçon de chant éléctromagnétic) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2004: Bastien in Bastienne(Mozart) – Srednja glasbena šola Ljubljana
  • 2004: Veliki dan Jožeta Dobrnika(Streul) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2004: Fantom v Händlovi hiši(Händel, Streul) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2006: Bastien in Bastienne(Mozart) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2006: Gledališki direktor(Mozart) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2007: Pierrot in Pierrette(Svete – krstna izvedba) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2007: Melodije srca (Gregorc) Zavod za kulturo, šport in turizem, Žalec
  • 2008: Skopuh (Paškevič) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2009: Poslednja straža(Savin) Zavod za kulturo, šport in turizem, Žalec
  • 2009: Gledališki direktor(Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2009: Ženitna pogodba(Rossini) – SNG Opera in balet Ljubljana

Režije opernih odlomkov

  • 1997: Figarova svatba – l. dejanje (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1998: Evgenij Onjegin– pisemski prizor in duet iz 4. dejanja (Čajkovski) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1998: Čarobna piščal – duet Papagene in Papagena ter Zoroastrova arija (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1999: Figarova svatba – 2. dejanje (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2000: Traviata – arije in dueti Violete in Alfreda (Verdi) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2001: La Bohème – 1. dejanje (Puccini) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2001: Janko in Metka – duet iz 1.dejanja (Humperdinck) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  •  2007 Matiček se ženi– finale (Novak) – Srednja glasbena šola, Ljubljana

Režije francoskih dramskih predstav na Gimnaziji Poljane

  • 1996: Le bal des voleurs (Anouilh)
  • 1997: Au theatre comme au theatre (Servais)
  • 1997: Don Juan– 2. dejanje (Molière)
  • 1997: On ne badine pas avec l’amour– 3. dejanje (Musset)
  • 1997: Colombe – 4. dejanje (Anouilh
  • 1998: Les precieux(Labiche)
  • 1998: Le major Cravachon(Labiche)
  • 1998: Permettez, Madame!… (Labiche)
  • 1999: La cité sans sommeil (Tardieu)
  • 1999: La jeune fille et le haut-parleur (Tardieu)
  • 2000: L’amour médecin (Molière)
  • 2001 La lycéenne (Feydeau)
  • 2002: Les Mariés de la Tour Eiffel(Cocteau)
  • 2003: Le bal des voleurs (Anouilh)
  • 2004: La grammaire est une chanson douce(Orsenna)

Nekaj kritik koreografskih in režiserskih del:

“ … V koreografskem oblikovanju Rondoja o zlatem teletu je Henrik Neubauer doumel eno najvažnejših resnic umetniškega ustvarjanja, namreč, da je najmočnejši jezik umetnosti jezik nasprotij, zato je nanje naslovil svoj koncept. Tako polne kompozicijske zavesti nasprotij nismo srečali še pri nobenemu koreografu pri nas.”

(Naši razgledi, Ljubljana, 1957)

“… Glavna zasluga za pomembnost predstave Čajne punčke pa gre brez dvoma dr. Neubauerju, ki je koreografiral osupljivo preprosto in sveže.”

(Slovenski poročevalec, 1959)

“ … Koreografsko se Beneški zamorec veže na najbolj zdravo plesno tradicijo, ki je zanjo značilna nekoliko elegična razpoloženjska nota. Neubauerja zaznamuje predvsem aksiomno čist odnos plesa do glasbe in nezmotljiv instinkt za arhitektoniko prostora in izpovednost in superiomi odnos do plesne tehnike, ki se ji koreograf ne predaja pod pritiskom manjvrednostnih kompleksov, ampak jo podreja zavestni izgradnji plesnega izraza in plesnega karakterjev.”

(Delo, Ljubljana, 1961)

“… Koreografija Iluzij ni preprosta. Njegova koreografska postavitev je stroga, plemenito čista in brez okraskov, stilno usklajena in samonikla.”

(Delo, Ljubljana, 1962)

“… Viharen uspeh ljubljanskega baleta. Zelo posrečena in živa koreografija Ognjene ptice, polna invencije in poezije.”

(Gazzetta Nuova di Reggio, 1964)

“ … Za lep uspeh predstave gre levji delež nedvomno dr. Neubauerju, ki je storil več kot svojo dolžnost. Ob predstavi baleta Vrag na vasi se nam nehote porodi vprašanje ali so naši zares pičli, operni sestavi vedno dovolj smotmo uporabljeni, da bi dosegli v sedanjih razmerah čim boljši uspeh. Ob prijetnem presenečenju, ki nam ga je pripravil baletni ansambel, bi skoraj upal trditi nasprotno.”

(Večer, Maribor, 1966)

“ … V oblikovanju baleta Romeo in Julija je koreograf Neubauer strnil vse svoje desetletne napore in postavil na oder zrelo stvaritev, ki je arhitektonsko utemeljena, dinamično razvita in uravnana v valovanje ansambla, eksplozije bojev in mečevanja, privzdignjeno simfoničnost svečanosti in tišino grobnice, pripovedno je čista in jasna v porazdelitvi karakterjev drame, izpovedno je doživeta in resnična. Čutimo, da se nam predstavlja kot dorasla profesionalna družina, ki ta čas zmore velike stvari.”

(Delo, Ljubljana, 1968)

“ … Spretna režija Pikove dame se je opirala na odlično pripravljen izbor in na baletni ansambel, ki ga lahko uvrstimo na najvišjo raven in ki je predstavljal v koreografiji Neubauerja predstavo zase.”

(II Piccolo, 1970)

“ … Henrik Neubauer je ustvaril za predstavo Spartaka interesantno koreografijo. Z uspehom je poskusil simbiozo klaslčneqa plesa s sodobnimi plesnimi oblikami, ki jih je spretno povezal s folklornimi elementi. V celoti uspela predstava, ki jo lahko smatramo kot dober omen za baletni bienale v Križankah.”

(Kärntner Tageszeitung, 1972)

“ … Neubauer se je z zadnjo premiero Hamleta kot koreograf in režiser povzpel višje kot doslej.

Izjemnost novega baleta je tudi v tem, da se je koreograf izognil vsem sestavinam klasičnega baleta v najožjem pomenu besede, ki današnjega gledalca velikokrat motijo in istočasno pokazal obsežnost koreografskega slovarja.”

(Delo, Ljubljana, 1975)

“ … Tokrat lahko mirno napišem, da je prav režiserjev delež osnovno gibalo mariborske uprizoritve. Odrsko scenski izraz je bil realističen, živ, navdahnjen z ljudsko neposrednostjo, pri čemer smo doživeli duhovito izpeljano stilizirano ljudsko pripovedko o Eru z onega sveta, jasno vodeno v posameznih vlogah, ob izredno uglajenih ansambelskih scenah.”

(Delo, Ljubljana, 1975)

“ … Doživeli smo torej, vsaj tako mislim, prvič nekaj takšnega kot koreografirano režijo, kot možno pa pri nas še ne dovolj raziskano sodobno odrsko namero. Za klasično opero kot je Trubadur, pa je ta novejši pristop še bolj nenavaden. Izredno navdušenje polnega gledališča, ki se kar ni hotelo poleči, je bilo dokaz, da si predstava Trubadurja išče nadaljevanja tudi v prihodnji sezoni.”

(Večer, Maribor, 1977)

“ … Oživljena operna šola je Offenbachovo Srečkovo pesem izpeljala prisrčno, živo, tudi pevsko mikavno; mladi so tako rekoč z obema rokama zagrabili za priložnost pevskega in igralskega nastopa, pri čemer jim je izdatno stala ob strani tudi spretnost in duhovitost režiserja Henrika Neubauerja.”

(Delo, Ljubljana, 1979)

“ … Koreografija Bolera Neubauerja pa pomeni s to baletno postavitvijo nedvomno vrh v naših scensko plesnih razčlenitvah.”

(Večer, Maribor, 1986)

“ … Premiera Ugrabitve iz Seraja v mariborski Operi bo ostala zapisana med repertoarnimi odličji sezon in dela mariborske operne hiše … Režisersko postavljanje in odrske akcije s komičnim in slikovitim tapeciranjem dogajanja pa je bilo z Neubauerjem tisti vzvod, ki ni nikjer popuščal. Predstava, ki si jo je vredno ogledati.”

(Večer, Maribor, 1986)

“… V SNG Maribor so pretekli petek uprizorili zadnjo letošnjo premiero in svetovno praizvedbo

glasbeno gledališkega dela Kralj Lear slovenskega skladatelja D. Božiča. Režiser Neubauer je vodil predstavo uglajeno ob seveda nekaterih že utečenih sposobnostih predvsem obeh dramskih igralcev.”

(Večer, Maribor, 1986)

“ … Neubauerjev Peer Gynt je narativni balet s preciznim risanjem posameznih verzov iz dramske pesnitve Henrika Ibsena na baletni oder. Pripovednost koreografije je najzgovornejša vplesih Peera z ženskami različnih karakterjev.”

(Delo, Ljubljana, 1988)

“ … Koreografija in režija Neubauerja, ki je vložil mnogo truda v tehnično dodelanost ansambla, kar ni enostavno za ansambel v nastajanju, se je razigrala v dramaturško najrazkošnejšem in najbolj vsebinsko poudarjenem tretjem dejanju Vesele vdove.”

(Novi list, Rijeka, 1988)

“ … Henrik Neubauer je v Lažnih vrtnaricah skrbel za odrski gib, za hojo, ki je bila graciozno baročna, za iznajdljivost nastopajočih, za sproščenost in tudi za soglasje med odrskim dogajanjem in glasbenim vodstvom … Zaradi sproščenih nastopov, zaradi prikazanega pevskega znanja in tudi zaradi odrske iznajdljivosti, lahko praktično pevsko delo – uprizoritev operne predstave ocenim kot zelo dobro in spodbudno. “

(Delo, Ljubljana, 1992)

“ … S težavo bi našli primernejšo komorno opero za diplomsko predstavo študentov pevskega oddelka ljubljanske Akademije za glasbo, kot je enodejanka Kitajke Wilibalda Glucka. Sinočnja predstava v ljubljanski Operi je pokazala, da delo zahteva gibčno petje, dejanje uglajeno gibanje, snov bogat dekor, glasba pa tenkočutno orkestrsko spremljavo. Vajeti igre so bile v rokah režiserja in koreografa Henrika Neubauerja. Vse štiri pevce Edito Garčevic, Marjetko Podgoršek, Ireno Svoljšak in Marjana Trčka – je v ljubezenskem štirikotniku predstavil z obilo življenjskosti in šarma. Samo želimo si lahko še več takih diplomskih produkcij.”

(Radio Slovenija, 1992)

“ … Koreografske – pedagoške sposobnosti Neubauerja so zablestele v njegovi odrski postavitvi

glasbene pravljice Peter in volk na glasbo Prokofjeva. To je vzoren primer seznanja otrok z glasbo, inštrumenti in pomenom plesnih gibov. Delo bi bilo vredno pokazati večjemu številu doraščajoče mladine.”

(Delo, Ljubljana, 1993)

“ … Opere, kakršna je Konzul ni mogoče režirati drugače kot konvencionalno, to pa je korektno opravil Henrik Neubauer.”

(Radio Slovenija, 1995)

“ … Reški balet je uprizoritev Šeherezade zaupal Henriku Neubauelju, ki je pripravil tudi libreto baletne predstave. Svojo vizijo Šeherezade je podredil sposobnostim ansambla, pri čemer je očitno, da ga je navdušila Diana Zdešar. Prav zato je vloga Parisade glavno ogrodje predstave, Šeherezada pa se kot simbol nedolžnosti in čiste ljubezni pojavi samo na začetku in koncu baleta. Da bi vsaj do neke mere ostal zvest naslovu, je koreograf in režiser v predstavo kompromisno vpeljal še nevidnega duha Džinija, ki je vez s Šeherezadinimi zgodbami, hkrati pa tudi povezava med realnostjo in spomini Šahriarja, ki so pravzaprav vsebina Neubauerjeve Šeherezade.”

(Delo, Ljubljana, 1996)

“ … Slovensko komorno gledališče je edino, ki mladim pevcem še omogoča javno nastopanje … Gledališki direktor v prevodu dr. Neubauelja je duhovita satira gledaliških prilik tistega časa. Glasba je duhovita, odrske besede spretno postavljene, pevsko primadonska spora in skakanje v lase pa markantna elementa dela.”

(Večer, Maribor, 2006)

“ … Mestni muzej Ljubljana se že nekaj časa ponaša s prenovljeno podobo Turjaške palače, ki je zdaj še veliko bolj prijetno okolje, primerno za različne kulturno – umetniške prireditve. Med skrivnostnimi zidovi muzeja pa se je za nekaj časa naselil tudi zapeljivi operni fantom … Čeprav komorne operne predstave v slovenskem prostoru niso novost, so vsekakor prej izjema kot pravilo. Fantoma v Händlovi hiši so tako v nadvse prijetnem okolju izvedli člani Slovenskega komornega glasbenega gledališča … Da so tovrstne predstave lahko prava glasbena osvežitev in izjemno doživetje, pa se lahko prepričate tudi na kateri od ponovitev.”

(Mag, Ljubljana, 2004)

“ … Kratko, toda zapleteno, skoraj detektivsko vsebino Fantoma v Händlovi hiši smo podoživeli v vseh opernih elementih, četudi je res šlo za pravo komorno glasbeno gledališče. Še več, poleg omenjenega društva Slovenskega komornega glasbenega gledališča, se pri nas nihče tako načrtno ne ukvarja s tovrstno produkcijo, ki jo je v svetovni glasbeno gledališki literaturi na pretek, nekaj pa bi se je našlo tudi pri nas.”

(Radio Slovenija, 2004)

“ … Po obsežnih in z visokimi umetniškimi dosežki doživetih svetovnih glasbenih dnevih, s katerimi se je začel tudi kulturni val predstav nove sezone, je za prijetno presenečenje poskrbelo Slovensko komorno glasbeno gledališče s sproščujočo enodejanko “Čudež v Kropi” Jacquessa Offenbacha … Igralsko zasedbo so dopolnili še Irena Svoljšak kot Anžetova baba ter Drago Grabnar in Henrik Neubauer kot Kroparja. Prevod Offenbachove “La leçon de chant electromagnetique” je pravzprav odlična predelava libreta Ernsta Bourgeta, v kateri je Jože Humer zgodbo aktualiziral in jo približal slovenskemu gledalcu … Statičnosti dogajanja v prostoru in času, ko je v ospredju živahen in humorja poln dialog, odgovarja minimalistična scena, poudarjena z režisersko idejo Henrika Neubauerja, ki izniči distanco med igralsko skupinico in občinstvom: ne samo, da večji del zasedbe odigra svojo vlogo kar iz avditorija; tudi glavni igralec (Anže) se pojavi med gledalci, svoj prihod na oder pa uprizori z drenjanjem skozi vrste. Da bi se gledalec poistovetil z nastopajočimi, poskrbi še odsotnost kostumografa, ki naredi igro zelo vsakdanjo, spontanost in neobremenjenost nastopa vseh petih akterjev pa daje realistični videz predstave. “

(Špela Tršinar)

Prevodi

Knjižni prevod

  • 1984 Millie J. Ragosta: Hiša na Curtinovi ulici

Prevodi opernih besedil

  • 1986: W. A. Mozart: Ugrabitev iz seraja(govorjeni del)
  • 1987: J. Strauss, ml.: Netopir(govorjeni del)
  • 2002: G. Donizetti: Rita (govorjeni del)
  • 2004: E. Streul: Fantom v Händlovi hiši
  • 2006:W. A. Mozart: Gledališki direktor
  • 2008: V. Paškevič: Skopuh
  • 2009: G. Rossini: Ženitna pogodba(priredba in dopolnitev)

Izdana knjižna dela in publicistika

Dr. Neubauer je pionir raziskovanja plesne preteklosti na Slovenskem in po njegovi zaslugi smo Slovenci prvič dobili celovit pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti pri nas. Prav tako je tvorec prvih teoretičnih del s področja plesa, giba in obnašanja v našem prostoru, ter strokovni sodelavec pri različnih enciklopedijah in leksikonih. Njegove knjige in učbeniki predstavljajo edino izvirno slovensko literaturo iz navedenih področij. Z raziskovanjem preteklosti se ukvarja že od zgodnjih šestdesetih let, njegova tovrstna dejavnost pa sega tudi na področje opere, splošne gledališke zgodovine in zgodovine glasbeno-gledališkega šolstva. Tudi publicistična dejavnost dr. Neubauerja je izredno razvejana in obsežna. Njegovi prispevki s področja plesne in operne umetnosti (o glasbeno-gledaliških delih, o osebnostih opere in baleta, o opernih in baletnih predstavah ter gostovanjih, glasbeno-gledališke kritike), ki jih je napisal prek 500, tvorijo edinstveno kroniko glasbeno-gledališkega življenja pri nas in so pomemben prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine.

Knjige in knjižice

  • 1958: Kronične bolezni kot vzrok smrti in nezmožnosti za delo v Sloveniji (študija mortalitetne in morbiditetne statistike)
  • 1960: Priročnik za vaje iz higiene
  • 1992: Glasbenogledališka dela slovenskih skladateljev (opere, operete, baleti)
  • 1993: Slovenian Theatre (v angleščini s sodelavci)
  • 1994: Slovenian Theatre – Théâtre slovène (v angleščini in francoščini s sodelavci)
  • 1997: Gib skozi stoletja (obnašanje, gibanje in odnosi med ljudmi od 15. do 19. stoletja)
  • 1998: Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I (od 17. stoletja do leta 1946)
  • 1998: Klasični balet I (metodološki učbenik za prvo leto pouka)
  • 1998: Ples skozi stoletja (starinski plesi – mejniki v razvoju plesne umetnosti)
  • 1999: 80 let slovenskega baleta (1918/19–1998/99)
  • 1999: Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji II (od leta 1946 do 1999)
  • 1999: Baletni besednjak (leksikon baletnega strokovnega izrazja)
  • 2000: Klasični balet II (metodološki učbenik za drugo leto pouka)
  • 2000: Vodnik po baletih slovenskih skladateljev
  • 2000: Vodnik po operah slovenskih skladateljev
  • 2001: Plesne dejavnosti (ples, ljudski plesi, starinski in družabni plesi) – učni načrt za izbirni predmet v programu osnovnošolskega izobraževanja
  • 2002: Razmišljanja o prihodnosti operne umetnosti v Sloveniji s pogledom v prihodnost in sedanjost
  • 2002: Razmišljanja o gledališki kritiki
  • 2003: Kocka sreče – pesmi jutranjice
  • 2003: Svetleča krila – pesmi jutranjice
  • 2003: Svet odrske igre (osnove gledališke igralske tehnike)
  • 2003: Razmišljanja o položaju baletne umetnosti v svetu in pri nas
  • 2004: Slovenska literarna dela na glasbenogledališkem odru
  • 2005: Karakterni plesi – plesi evropskih narodov na gledališkem odru
  • 2006: Umetnost koreografije
  • 2006: Od Možička do Arhitekture tišine (1926–2006)
  • 2008: Obrazi slovenskega baleta
  • 2008: Opereta v Sloveniji (zgodovinski pregled)
  • 2010: Spomini s potovanj – srečanja z umetniki, deželami in njihovo kulturo
  • 2010: Spretnost odrskega mečevanja (odrski borbeni prizori)
  • 2011: Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama – Balet
  • 2012: Obračun – moje delo in življenje
  • 2012: Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno 1941 – 1945
  • 2014: Petnajst let Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
  • 2014: Davorin Jenko in njegova glasba za gledališče
  • 2017: Slovenske opere – v pripravi
  • Slovenski baleti – v pripravi

Prispevki v drugih knjižnih izdajah

  • 1955: Osnovi kinetografije i njena primjena u folkloristici; v: Rad kongresa folklorista Jugoslavije na Bjelašnici
  • 1958: Kinetografija in njeni znaki; v: Slovenski ljudski plesi Primorske
  • 1963: Slavko Osterc in slovenski balet; v: Slavko Osterc, spominski zbornik
  • 1967: Kronika razvoja baletne umetnosti v Ljubljani; v: Gledališki list Opere in baleta Ljubljana
  • 1970: Kronika baletne šole v Ljubljani (z Lidijo Wisiak); v: 20 let Srednje baletne šole v Ljubljani
  • 1970: Kratek kronološki pregled razvoja slovenskega baleta; v: Petdeset let slovenskega baleta
  • 1978: The Art of Ballet in Yugoslavia; v: 11. BCG Fiziološkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani
  • 1978: Yugoslav Folk Dances; v: 11. BCG Fiziološkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani
  • 1983: Jelena Dmitrijevna Poljakova; v: Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja št. 40
  • 1985: Novitete v repertoarju ljubljanske Opere po osvoboditvi; v: Zbornik referatov simpozija o sodobni slovenski operni ustvarjalnosti
  • 1992: O baletu ob stoletnici zgradbe deželnega gledališča v Ljubljani; v: 100 let operne hiše v Ljubljani
  • 1993: Slovenia – High Artistic Quality Inspite of Political Changes; v: The World of Theatre
  • 1990-1992: Unter erschwerten Bedingungen (Die Tanzszene in den Staaten des ehemaligen Jugoslawiens); v: Ballett International št. 4
  • Traditions of Vocal Training in Slovenia and the Present Situation; v: Slovenian Theatre, Ljubljana
  • 1995: Miroslav Belović na međunarodnom ljubljanskom festivalu; v: Miroslav Belović – zbornik
  • 1995: Theatre in Slovenia; v: World Theatre Directory
  • 1995: Dance Theatre in Slovenia; v: World Encyclopedia of Contemporary Theatre
  • 1995: Music Theatre in Slovenia; v: World Encyclopedia of Contemporary Theatre
  • 1995: Carlotta Grisi – prva Giselle; v: Gledališki list Opere in baleta Ljubljana
  • 1998: Dance Research and Publication in Yugoslavia; v: International Encyclopedia of Dance
  • 2000: Petdesetletnica ustanovitve Baletne šole v Ljubljani; v: Zbornik Srednje glasbene in baletne šole Slovenia – More Productions, Bigger Audiences; v: The World of Theatre 2000 Edition
  • 2002: Ljubljanski balet od začetkov do danes; v: 110 let ljubljanske Opere
  • 2003: Slovenia; v: The World of Theatre 2003 Edition
  • 2009: Razvoj baleta v Mariboru od prvih začetkov do danes; v: Devetdeset let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru
  • 2010: The Creation of International Dance Day; v: Celebration of International Dance Day Balet; v: Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama/Slovenski umetniki na hrvaških odrih

Sodelovanje pri leksikonih, slovarjih in enciklopedijah

  • 1966: Vsë o balete – Izdateljstvo Muzika Moskva Leningrad
  • 1972: Slovenski gledališki leksikon – Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 1972
  • 1974–1977: Ballett – Friedrich Verlag Velber bei Hannover
  • 1981: Gledališki besednjak – Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega,1981
  • 1981: Balet – Sovetskaja enciklopedija Moskva
  • 1982: The Concise Oxford Dictionary of Ballet-Second Edition – Oxford University Press London
  • 1982–1991 in 2001→: Slovenski biografski leksikon – Slovenska akademija znanosti in umetnosti
  • 1983 →: Terminološki slovar – Slovenska akademija znanosti in umetnosti – v pripravi
  • 1984: Leksikon jugoslovanske muzike – Jugoslovenski leksikografski zavod Zagreb
  • 1985, 1991: Slovar slovenskega knjižnega jezika IV, V – Slovenska akademija znanosti in  umetnosti Ljubljana
  • 1987–2002: Slovenska enciklopedija – Mladinska knjiga Ljubljana
  • 1997–1998: Veliki splošni leksikon – DZS Ljubljana
  • 1994: The World Encyclopedia of Contemporary Theatre – Routledge London and New York
  • 1998: International Encyclopedia of Dance – Oxford University Press New York Oxford
  • 2005–2006: Veliki angleško-slovenski slovar Oxford – DZS Ljubljana
  • 2011: Slovenika – Mladinska knjiga Ljubljana

Nekaj razmišljanj o knjižnih delih dr. Henrika Neubauerja:

“ … Obsežna knjiga Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji 1. ki je izšla pri založbi Forma 7, je prvi poskus zaokroženega pregleda razvoja baleta pri nas. Knjiga je rezultat štiridesetletnega dela dr. Henrika Neubauerja, izrednega profesorja za ples in operno igro na akademiji za glasbo ter med drugim tudi častnega doktorja Univerze plesa v Parizu … Avtor spremlja obdobja posameznih baletnih mojstrov, razčlenjuje sestavo ansamblov, posreduje podatke o pomembnejših plesalcih in plesalkah ter opisuje postavitve samostojnih baletov in gledaliških predstav, pri katerih so sodelovali baletni ansambli. Dodani so še kritični zapisi iz dnevnega in periodičnega tiska … “

(Delo, Ljubljana, 1997)

“ … Včeraj se je na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru mudil dr. Henrik Neubauer, izredni profesor za ples in operno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo ter mednarodno priznani raziskovalec in strokovnjak na področju opere in baleta … čeprav knjiga zadovoljuje strokovne kriterije, je dr. Neubauer prepričan, da je napisana dovolj zanimivo, da ni namenjena le baletnim plesalkam in plesalcem, temveč bo zanimiva tudi širšemu krogu bralcev, ki jih zanima tovrstna gledališka ustvaJjalnost in poustvarjalnost. Po mnenju recenzenta knjige Bojana Kavčiča pa gre za prvi poskus zaokroženega in natančnega pregleda razvoja baleta pri nas.”

(Večer, Maribor, 1997)

“ … Mnogi se večkrat sprašujemo, kako so živeli ljudje nekoč, kaj so delali, kakšni so bili. Zanima nas, kako so bili oblečeni, kako so se obnašali, in, ne nazadnje, kako so se gibali …. Odgovore na vsa ta vprašanja nam bo dala nova knjiga, ki obravnava obnašanje in gibanje, ravnanje z oblačili in njihovimi dodatki od poznega srednjega veka do začetka našega stoletja. … Knjiga je razdeljena v štiri sklope in zajema obdobje od konca 15. vse do vključno 19. stoletja. Na začetku sem izpostavila “gledališčnike”, vendar bi knjigi storili veliko krivico, če na koncu ne bi dodala, da je pisana zelo poljudno, strokovno preprosto. Naravnost ponuja se ljudem, še posebno mladim, ki bi radi čim več izvedeli o naši preteklosti. Sem sodijo tudi obleka, načini lepega vedenja in obnašanja …. Vsebino bogatijo risbe in fotografije.”

(Dnevnik, Ljubljana, 1997)

“ … Sodobna naglica je pravila obnašanja hudo poenostavila, pogosto na škodo znosnejšega sobivanja ljudi. Družabni protokol v še tako imenitnih okoljih je danes le bleda senca številnih natančnih zapovedi, ki jih je bilo treba v družbi obvladati v stoletjih, ki se raztezajo od petnajstega pa tja do devetnajstega. Prav zato je drobna knjiga dr. Henrika Neubauerja Gib skozi stoletja (s podnaslovom obnašanje, gibanje in odnosi med ljudmi od 15. do 19. stoletja, izšlo pri Formi 7) veliko več kot le priročniško čtivo za igralce, kostumografe in koreografe ali študente teh smeri. Zanimivo je že samo listati med risbami obveznih priklonov, kretenj s klobukom, vodenja dame za rook ali pod roko, med krinolinami in njihovimi različicami, med spreminjajočo se modo, ki kaže, kako smo se po eni strani osvobajali in po drugi praznili. … Ker nima niti sto strani, ker njen format ni ne velik ne težak, nam knjiga dela družbo, ne da bi nas obremenjevala. Slog ni zahteven ali priročniški, je jedrnat in lahko razumljiv, brez odvečnosti; izvor tujk je zanimivo pojasnjen.”

(Vikend magazin, Delo, Ljubljana, 1997)

Pedagoška dejavnost

Pedagoška dejavnost dr. Henrika Neubauerja je neprecenljiva tako na plesnem kot na opernem področju. Redko se zgodi, da je vrhunski umetnik in hkrati vrhunski strokovnjak pripravljen posvetiti toliko časa in energije vzgoji mladega kadra za glasbeno gledališče, hkrati pa lahko pokaže tudi izvrstne rezultate pedagoškega dela.

Vabljen na predavanja na univerzah doma in v tujini:

  • 1965: The Departments of Music and Theatre Arts, Slosberg Recital Hall, Brandeis University, Boston, ZDA – »Balet in Yugoslavia«
  • 1965: Dance Department of U.C.L.A.(University of California), Los Angeles, ZDA – »Balet Ljubljana«
  • 1965: Dance Department, Dallas Theatre Center, University Dallas, ZDA – Pouk mojstrskega 1. razreda in predavanji »Dance in Yugoslavia« & »My travels in U.S.«
  • 1965: Illinois Music Committee, University of Illinois, Chicago – »Ballet in Yugoslavia« – 2x
  • 1994: Konservatoriurn der Stadt Wien, Dunaj, Avstrija – Dvodnevno predavanje o organizaciji baletnih tekmovanj
  • 2001: Hochschule für Schauspielkunst »Ernst Busch«, Berlin – Predavanja o plesu, gibanju, stilu in gestiki v različnih obdobjih v teku letnega semestra
  • 2001: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Oddelek za predšolsko vzgojo – Gostujoči profesor. »Pouk starinskih plesov v okviru predšolske vzgoje«
  • 2001: Oddelek za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru – »Razmišljanja o prihodnosti operne umetnosti v Sloveniji s pogledom na preteklost in sedanjost«.
  • 2001: Muzikološki inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani – Seminar »Starinski plesi«
  • 2005: Hochschule für Schauspielkunst »Ernst Busch«, Berlin – Predavanja o plesu, gibanju, stilu in gestiki v različnih obdobjih

Vabljen na predavanja drugod v tujini in doma:

  • 1955: Tečaj iz plesne pisave po Labanu – kinetografije – Kongres folklorista Jugoslavije – Bjelašnica
  • 1956: Tečaj Labanove pisave – Savez folklorista Jugoslavije – Ljubljana 6.-15.2.1956
  • 1962: 1. posvetovanje o problemih opernobaletnih gledališč v Jugoslaviji, Ljubljana – »Baletna problematika v Jugoslaviji«
  • 1965: Ballet Guild of Chicago, Chicago, ZDA – »Ballet in Yugoslavia«
  • 1976: Jugoslovanski center Köln, Nemčija- »Ballett in Jugoslawien« (v nemščini)
  • 1976: Gesellschaft für Musiktheater (v nemščini), 9. Tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – »Baletna video produkcija Televizije Ljubljana« – 2x
  • 1986: Savonlinna, Finska – seminar “Opera as a popular feast” Komiteja za glasbeno gledališče ITI- »Opera in the open air«
  • 1986: II. International Workshop of Music Theatre, München, Nemčija – Predstavitev glasbenogledališke predstave ‘Kralj Lear’ D. Božiča ob videoposnetkih (v angleščini)
  • 1988: International conference: Dance Scholarship Today, Essen, Nemčija – Yugoslav report
  • 1990: Drama SNG Ljubljana – Predstavitev novega glasbenogledališkega dela ‘Telmah’ D. Božiča
  • 1990: Jugoslovanska glasbena tribuna, Opatija – Promocija glasbenogledališkega dela ‘Telmah’ D. Božiča
  • 1994: ITI International Musiktheater Workshop München, Nemčija – »Kulturelle Situation der Ausländer und ethnischen Minoritäten in Slowenien«
  • 1995: Međunarodni kulturni centar Muzičke omladine Hrvatske u Grožnjanu – Tečaj povijesnih plesova
  • 1995: Gesellschaft für Musiktheater, 28. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev baletnih videov Televizije Ljubljana,
  • 1996 V. International Workshop of Music Theatre, München, Nemčija – Predstavitev opere ‘Krog s kredo’ S. Osterca (v angleščini)
  • 1996: Gesellschaft für Musiktheater, 29. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih baletnih videov
  • 1996: Gesellschaft für Musiktheater, jesenski spored 1996, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih opernih videov
  • 1997: Gesellschaft für Musiktheater, Dunaj, Avstrija – Otvoritev grafične razstave jedkanic akad. kiparja Janeza Pirnata s predstavitvijo umetnika in njegovega dela
  • 1997: Gesellschaft für Musiktheater, jesenski spored 1997, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih opernih videov
  • 1998: Gesellschaft für Musiktheater, 31. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – »0 slovenskem baletnem šolstvu« – 2x
  • 1999: Gesellschaft für Musiktheater, 32. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih baletnih videov
  • 2000: Gesellschaft für Musiktheater, 33. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – »O zgodovini slovenskega baleta« – 2x
  • 2000: 26. Mednarodni baletni seminar v Wolfseggu, Avstrija – Slavnostni govor ob otvoritvi
  • 2001: Gesellschaft für Musiktheater, Dunaj, Avstrija – Slavnostni govor ob otvoritvi razstave »80 let slovenskega baleta«
  • 2001: Les rencontres europeennes des artistes, Cabourg, Francija – »Rights of performers in Central and Eastern European countries«; »With the perspective of enlargement, how can the European Union help prornote performers’ rights in Central and Eastern European countries« – uradni govorec
  • 2002: Položaj baletne umetnosti v svetu in pri nas – Simpozij ob 50-letnici ustanovitve Slovenskega gledališkega muzeja »Vidiki slovenske gledališke zgodovine«

Dr. Neubauer je s svojim koreografskim in režiserskim delom brez dvoma nadgradil temelje, ki so jih postavili njegovi predhodniki; z Golovinom in Mlakarjem predstavlja tri najvidnejše in najvplivnejše slovenske koreografe. S svojim strokovnim znanjem in poznavanjem zgodovine evropskega in svetovnega baleta je zvišal kakovost obeh nacionalnih slovenskih baletnih ansamblov in ju postavil ob bok tujim operno baletnim hišam, ki se ponašajo z daljšo tradicijo ustvarjanja. Da se slovenski balet še vedno nahaja na tej poziciji in da uživa spoštovanje v mednarodnih krogih, je brez dvoma posledica Neubauerjevega preteklega dela v slovenskem baletnem prostoru. Njegove strokovne knjige in učbeniki so prva resno zastavljena teoretična dela na plesnem področju, s katerimi je zapolnil vrzel v tovrstni literaturi, brez katere ne bi mogli pričakovati nadaljnjega razvoja in rasti baletne umetnosti pri nas. Knjiga Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I in II, pa predstavlja izsledke prve tovrstne raziskave baleta v Sloveniji, ki je obenem edinstvena kronika glasbeno gledališkega življenja pri nas.

BALET NA TV SLOVENIJA V APRILU IN MAJU 2019

Bogata ponudba televizijskih oddaj o baletu na TV Slovenija v mesecih aprilu in maju 2019. 


Nedelja, 21.4. TVS2 ob 21:10

100 let slovenskega poklicnega baleta 

VEČNA BALETNA DOMAČIJA I, Pia in Pino Mlakar

dokumentarni film

59’24”


Četrtek, 25.4. TVS2 ob 22:05

Ob 90-letnici Henrika Neubauerja

G. von Einem – Henrik Neubauer: RONDO O ZLATEM TELETU

koprodukcijski baletni film ( 1973 )

45′


Nedelja, 28.4. TVS1 23.35

Ingmar Bergman – V OČEH KOREOGRAFA

(A.Ekman, P.Isberg, P.Lidberg in J.Stephenson )

švedski plesni film

51’03”


Ponedeljek, 29.4. TVS1 ob 23:30

Svetovni dan plesa

VELIKI MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT DBUS 2015

50’23”


Nedelja, 5.5. TVS1 ob 11:00

Ob 100. obletnici slovenskega baleta

Josip Ipavec: MOŽIČEK, baletna pantomima

24’44”


Sreda, 8.5. TVS2 ob 20:05

Na utrip srca

Ob 100. obletnici slovenskega baleta

LOK – Izročilo in sporočilo, Pia in Pino Mlakar

plesno baletni esej (1972)  


Četrtek, 30.5. TVS2 ob 22:00

VELIKI PRIVIDI

franc. glasbeno plesni film v Pantheonu

53′

ZVEZDE MEDNARODNIH BALETNIH ODROV V GALLUSOVI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA

Natascha Mair
Dinu Tamazlacaru

Večer, ki ga ne smete zamuditi!

Gallusova dvorama, Cankarjev dom, 21. maj 2019 ob 19.30

Mednarodni gala koncert v počastitev 100-letnice slovenskega baleta

V koprodukciji Cankarjev dom, Društvo baletnih umetnikov Slovenije, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor.

Slavnostni baletni koncert bo predstavil znana imena priljubljenih plesnih umetnikov, ki osrečujejo srca občinstva priznanih svetovnih odrov. S koncertom se pridružujemo praznovanju 100-letnice poklicnega baleta v Sloveniji, ki je skozi svojo bogato zgodovino danes nepogrešljiv del mednarodnega baletnega prostora.

Na programu Esmeralda – grand pas de deux, Gusar – grand pas de deux, Diana in Acteon – grand pas de deux, Don Kihot – pas de deux, Labodje jezero – pas de deux, La Sylphide – pas de deux, Adagietto, Les Bourgeois, Umirajoči labod, Black and white …

PROGRAM:

LABODJE JEZERO, pas de deux Odile in Princa Siegfrieda

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Marius Petipa

Susanna Salvi & Petar Đorčevski

Balet Rimske opera, Italija / Balet SNG Opera in balet Ljubljana

 

NEAR THIS

Glasba: Jules Massenet

Koreografija: Leo Mujić

Iva Vitić Gameiro & Guilherme Gameiro Alves

Balet HNK Zagreb, Hrvaška

 

PEER GYNT

Glasba: Edward Grieg

Koreografija: Edward Clug

Asami Nakashima & Yuya Omaki

Balet SNG Maribor

 

GISELLE, pas de deux Giselle in Princa Albrechta

Glasba: Adolph Charles Adam

Koreografija: Jean Coralli & Jules Perrot

Nina Noč & Alessandro Staino

Balet SNG Opera in balet Ljubljana / Balet gledališča San Carlo di Napoli, Italija

 

BLACK AND WHITE, pas de deux

Glasba: Peter Ilič Čajkovski

Koreografija: Mario Radacovsky

Emilia Vuorio & Arthur Abram

Balet NDB Brno

 

DON KIHOT, Grand pas de deux

Glasba: Ludwig Minkus

Koreografija: Marius Petipa

Haruhi Otani & Ángel García Molinero

Balet CND Madrid, Španija

*********

ESMERALDA, Grand pas de deux

Glasba: Cesare Pugni

Koreografija: Marius Petipa

Natascha Mair & Jakob Feyferlik

Balet Dunajske državne opera, Avstrija

 

SYMBIOSIS

Glasba: Philip Glass

Koreografija: Altea Nuñez Nieto

Haruhi Otani & Ángel García Molinero

Balet CND Madrid, Španija

 

MANON, pas de deux Manon in Des Grieuxa

Glasba: Julles Massenet

Koreografija: Sir Kenneth MacMillan

Marize Fumero & Vargas Arionel

Balet CCBM, ZDA

 

RADIO AND JULIET

Glasba: Radiohead

Koreografija: Edward Clug

Catarina de Meneses & Ionut Dinita

Balet SNG Maribor

 

LA SYLPHIDE

Glasba: Herman Severin Løvenskiold 

Koreografija: August Bournonville

Ksenia Ovsyanick & Dinu Tamazlacaru

Nemški državni balet Berlin, Nemčija

 

LEAVE ME

Glasba: Friedrich Georg Hendel 

Koreografija: Valentina Turcu

Iva Vitić Gameiro & Guilherme Gameiro Alves

Balet HNK Zagreb, Hrvaška

 

UMIRAJOČI LABOD

Glasba: Camille Saint-Saëns

Koreografija: Mario Radacovsky

Thoriso Magongwa

Balet NDB Brno

        

ONEGIN, Zaključni pas de deux Tatiane in Onegina

Glasba: Sergei Rachmaninoff

Koreografija: Valentina Turcu

Jelena Lečić & Anton Bogov

Balet SNG Maribor

********* 

OPUS 25

Glasba: Frédéric Chopin

Koreografija: Eno Peci

Pianist: N.N.

Eleana Andreoudi & Eno Peci

Grški nacionalni balet, Atene – Grčija / Balet Dunajske državne opera, Avstrija

 

DOKTOR ŽIVAGO, duet Lare in Komarovskega

Glasba: Dmitri Shostakovich

Koreografija: Jiri Bubenicek

Tjaša Kmetec & Petar Đorčevski

Balet SNG Opera in balet Ljubljana

 

LA BOHEME

Glasba: Giacomo Puccini

Koreografija: Michael Pink

Marize Fumero & Arionel Vargas

Balet CCBM, ZDA

 

M-DAO (2016) – solo iz baleta

Glasba: Jocelyn Pook, based on Traditional Armenian song Dle Yarman

Koreografija: Yabin Wang

Ksenia Ovsyanick

Nemški državni balet Berlin, Nemčija

        

GUSAR, Grand pas de deux

Glasba: Adolph Adam

Koreografija: Marius Petipa

Asami Nakashima & Yuya Omaki

Balet SNG Maribor

 

LUMINOUS

Glasba: Max Richter

Koreografija: Andras Lukacs

Natascha Mair & Jakob Feyferlik

Balet Dunajske državne opera, Avstrija

 

LES BOURGEOIS “LA VIE EN ROSE”

Glasba: Jacques Brel

Koreografija: Ben Van Cauwenbergh

Kostum: Danielle Laurent

Dinu Tamazlacaru

Nemški državni balet Berlin, Nemčija

        

ADAGIETTO

Glasba: Gustav Mahler

Koreografija: Renato Zanella

Eleana Andreoudi& Eno Peci

Grški nacionalni balet, Atene – Grčija / Balet Dunajske državne opera, Avstrija

RAZSTAVA 100 LET SLOVENSKEGA POKLICNEGA BALETA V CANKARJEVEM DOMU

13. maj 2019 – 13. junij 2019

Ljubljana, Cankarjev dom, prvo preddverje – vstop prost      

»Saj naš poklic je nor …« (P. Mlakar)

Avtorica razstave: Danica Dolinar; postavitev, grafična podoba: Mojca Turk

V sodelovanju Cankarjev dom,  Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Slovenski gledališki inštitut, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor 

Jubilejna razstava predstavlja zgodbo o baletu na Slovenskem, o poklicu baletnih plesalcev, o njihovem telesu in odkrivanju umetniških svetov skozi različne vloge v baletnih predstavah. Ob tem opozarja tudi na nekatere pomembne spremljevalne umetnosti, kot so koreografija, glasba, kostumografija in scenografija. Vzpostavlja dialog s to dragoceno nesnovno dediščino od druge polovice 18. stoletja, ko je Ljubljana videla prve balete potujočih italijanskih in nemških gledaliških družin, do prvih slovenskih baletov, baletnih solistov in koreografov. Leta 1918, torej pred stotimi leti, je Ljubljana dobila prvi poklicni baletni ansambel, sledilo je obdobje baletnega razcveta, ki traja vse do danes. Pričevalci zgodbe bodo letaki, plakati in fotografije, ki jih hranijo naši arhivi, muzeji, narodna gledališča, nacionalna televizija, baletni umetniki sami ter spremljevalci baletne umetnosti.