Veliki gala baletni večer ob 100-letnici slovenskega baleta, ki je bil na sporedu v SNG Opera in balet Ljubljana, je pomenil najsvečanejši dogodek ob 100 letnici slovenskega baleta. Večer je v sodelovanju z SNG Opera in baleta Ljubljana ter SNG Maribor oblikovalo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, nastopili pa so baletni plesalci obeh nacionalnih baletnih gledališč ter DBUS. Spored je prikazal reprospektivo najmikavnejših del slovenskih koreografov skozi 100-letno zgodovino slovenskega baleta.
Večer, ki ga nebi smeli zamuditi!
PROGRAM:
POMLADNI PLES – spomin na Ruth Vavpotič
Glasba: Felix Bartholdy Mendelsohn
Koreografija: Lukas Zuschlag
ANA KLAŠNJA
INDIJSKI PLES – spomin na Ruth Vavpotič
Glasba: Lucijan Marija Škerjanc
Koreografija: Lukas Zuschlag
ANA KLAŠNJA
MOŽIČEK, odlomek iz prvega slovenskega baleta
Glasba: Josip Ipavec
Koreografija: Iko Otrin
Pripravila: Alenka Ribič
NINA KRAMBERGER, FILIP JURIČ
LOK
Koreografija: Pia in Pino Mlakar
Pripravila: Olga Andreeva
MARIN INO, FILIPO JORIO
SERENADA
Glasba: Benjamin Ipavec
Koreografija: Majna Sevnik Firšt
Pripravil: Viktor Isaičev
ELLI PURKUNEN, FILIP VILJUŠIĆ, HUGO MBENG, YUJIN MURAISHI
OGNJENA PTICA – pas de deux
Glasba: Igor Stravinski
Koreografija: Henrik Neubauer
Pripravila: Olga Andreeva
YAMAN MARIE KELEMET, YUKI SEKI
MAGNIFIKAT
Glasba: Johan Sebastian Bach
Koreografija: Milko Šparemblek
Pripravila: Mojca Kalar Simić
EMILIE TASSINARI, YUJIN MURAISHI
ROŽMARIN
Glasba: Katalena
Koreografija: Valentina Turcu
Pripravil: Matjaž Marin
EVGENIJA KOŠKINA, MATJAŽ MARIN
ČUDEŽNI MANDARIN – duet Dekleta in Mandarina
Glasba: Bela Bartok
Koreografija: Metod Jeras
Pripravila: Olga Andreeva
URŠA VIDMAR, LUKAS ZUSCHLAG
HORA
Glasba: Balanescu quartet
Koreografija: Edward Clug
Pripravil: Matjaž Marin
MIRJANA ŠROT, FILIP JURIČ
TRISTAN IN IZOLDA
Glasba: Richard Wagner
Koreografija: Ivo Kosi
Pripravil: Viktor Isaičev
TJAŠA KMETEC, FILIP VILJUŠIČ
ODLOMEK IZ 5. SIMFONIJE
Glasba: Ludwig van Beethoven
Koreografija: Janez Mejač
Pripravil: Viktor Isaičev
LUKAS ZUSCHLAG, HUGO MBENG, GAJ RUDOLF, YUJIN MURAISHI, FILIPPO JORIO
KAJN IN ABEL
Glasba: Francis Poulenc,Stevan Stojanović Mokranjac
Ker je pokojnina baletnih plesalcev borih 500 evrov, se težko upokojujejo, baletni zbori pa se starajo in so polni prekarcev.
Slovenski balet letos praznuje sto let. Septembra 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen prvi profesionalni baletni ansambel. Baletu je v teh letih uspel visok vrhunski skok, po odrih se vrtijo izjemne klasične in sodobne predstave, dosegel je mase gledalcev, navdušenje žanje doma in v tujini. Plesalci in predstave so deležni laskavih pohval, vabljeni so na prestižne odre velikih baletnih hiš. A četudi je slovenski balet svetovno odmeven, ugleden, vrhunski in je nenehno v vzponu, status baletnika tega blišča ne odraža. Izpostaviti je treba raven skromnih pokojnin, socialne varnosti in bornih proračunov za uprizarjanje, kritičnih točk pa je še nekaj. Koliko se je v letošnjem Cankarjevem in baletnem letu spremenil nekako cankarjanski položaj profesionalnega plesalca, če sploh kaj, in kako je bila in še bo zaznamovana okrogla obletnica?
Svečani dogodki do septembra 2019
Praznovanje 100 let baleta se je pričelo aprila 2018 s častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja, z baletnim koncertom obeh nacionalnih ansamblov in z ljubljansko premiero Balet 100, ki je povezala kultne slovenske koreografe. V juliju in avgustu je Društvo baletnih umetnikov Slovenije v Piranu uprizorilo niz predstav. Mariborski balet je septembra pripravil premiero Kekca, novembra gala koncert in gostovanje ruskih baletnikov, ljubljanski balet pa novembra diptih Moški z nožem/Kompozicija. Pošta Slovenije je izdala svečano znamko. Slavljenje se bo stopnjevalo do septembra 2019. V prihodnjem letu bo izšla knjiga Po sledeh slovenskega baleta avtorice Danice Dolinar. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo velika razstava, ki jo bodo selili še v Maribor. Veliki svečani baletni koncert obeh nacionalnih ansamblov bo prav tako v Ljubljani in Mariboru. Sledil bo še Veliki mednarodni baletni koncert v Cankarjevem domu.
Kekec v izvedbi Baleta SNG Maribor, foto Tiberiu Marta
V podrejeni poziciji oziroma (ne)enakopravni
“Balet je specifičen poklic že zato, ker je poklic mladih. Poleg tega je baletni plesalec ‘poklican’, kajti brez prirojenih dispozicij se zanj ne moremo izšolati. Umetnik je ‘poslan’, ni narejen. In baletni plesalec je umetnik in umetnina obenem,” ekskluzivnost poudarja Tomaž Rode, plesalec in predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije. Telo, ki mora biti mlado in hkrati instrument s posebnimi lastnostmi, je pomemben element, ki mu sistem odvzema polno vrednost, meni Rode. “Status baletnih plesalcev pri nas je v nekoliko podrejeni poziciji vizavi ostalih umetniških poklicev, pa tudi nerazumevajoč s strani tistega dela politike, ki se odloča na podlagi mnenja ‘za vse enako’, ker se na umetnost ne spozna in bi ravno zato morala prisluhniti stroki. Naj enakopravnost vseh raje zagovarjajo v primeru visokih plač, spodobnih pokojnin itd. Ne pa že tako šibke in majhne skupine, saj je v Sloveniji le okoli 70 profesionalnih baletnih plesalcev, postaviti skoraj na rob tistega, kar je še sploh razumljivo.”
Glavna problema sta dva, upokojevanje in izobraževanje. “Baletni plesalec že od rane mladosti, se pravi z vstopom v osnovno šolo, in potem dalje opravlja dve šoli hkrati. Aktivno profesionalno kariero prične tedaj, ko se večina drugih šele odloča, kaj bo v življenju pravzaprav počela, izredna fizična in psihična obremenjenost pa ga nekje med 40. in 50. letom življenja postavi pred dejstvo, da pri teh letih ni več kos izjemnim fizičnim naporom. Vsaj ansambel potrebuje starejše, izkušene baletne plesalce, vendar zahtevati od njih izjemen fizični napor po 45. letu starosti je nespoštljivo. Zato bi baletni plesalci morali biti deležni posebne obravnave,” je prepričan Tomaž Rode.
Kariera baletnikov je seveda kratka, podobno kot kariera vrhunskih športnikov, finančne razlike pa so precejšnje. Ker je pokojnina profesionalnih baletnih plesalcev borih 500 evrov, se baletniki s težavo upokojujejo, povprečna starost baletnih zborov je visoka, precej nad 40 let, mladi pa ne dobijo zaposlitev. V ansamblih je veliko prekarnih plesalcev. Velja še omeniti, da tudi strokovne nagrade s področja baletne umetnosti, torej Lydie Wisiakove ter Pie in Pina Mlakarja, ne prinašajo denarja, ampak le čast. O zneskih športnih nagrad se ve, da so lahko bajni.
V Sloveniji je okoli 70 profesionalnih baletnih plesalcev. Njihova povprečna starost je nad 40 let. To so leta, ko niso več kos izjemnim fizičnim zahtevam poklica. Nekoč so se pri tej starosti upokojevali. Upokojenec dobi 500 evrov, aktivni plesalec približno še enkrat več.
Jevgenij Onjegin, foto Tiberiu Marta
Kriza od 2001 do 2016 in pasivno ministrstvo
“Plačila za tako zahteven poklic so nespodobna, nespoštljiva. Sila sem razočaran nad tem, da je nekdanja država (Jugoslavija) umetnike, predvsem pa baletne, znala ceniti mnogo bolj kot današnja (Slovenija). Od osamosvojitve do danes se je spremenilo sila malo. Od leta 2001, ko je bila ukinjena beneficirana delovna doba za baletne plesalce, so šle stvari na slabše,” je kritičen Rode. Društvo baletnikov in sindikat Glosa se od leta 2009 intenzivno trudita sooblikovati pokojninsko zakonodajo in državno visokošolsko izobraževalno inštitucijo za baletnike, vendar se izjemno počasi premika, ocenjuje predsednik društva. “Pozitivni dosežek je bil povišanje dodatne delovne dobe za baletne plesalce leta 2016 z dotedanjih 15 mesecev na 18 mesecev delovne dobe za leto dela. Vendar kaj to pomeni, ni povsem jasno. In kaj je s tistimi baletnimi plesalci, ki so delovali v letih med 2001 in 2016?“
V tem času se je v vladi zamenjalo osem pristojnih ministrov. Aplavza za izboljšanje položaja baletnika si ne zasluži nihče. Tudi zdajšnje ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Dejan Prešiček, v svečanem letu ni naredilo nič konkretnega, učinkovitega, čeprav prvak baletnega društva trdi, da kulturni resor ni vreden obsojanja, ker se vselej zatakne na delovnem in kasneje na finančnem ministrstvu. Kulturno ministrstvo se zaveda situacije in priznava, da pokojnine plesalcev ne odražajo njihovega velikega prispevka na področju plesa. A je vse, kar napovedujejo, dialog za izboljšave in prizadevanje, da bi za izjemne dosežke umetnikov in znanstvenikov uzakonili dodatke k pokojninam. Spomnijo še na detajl, da so “v preteklosti uredili poklicno zavarovanje, s katerim smo povišali prispevno stopnjo poklicnega zavarovanja ter dodano dobo s 1/4 obdobja na 1/2 obdobja“.
“Politika, ki se odloča na podlagi mnenja ‘za vse enako’, ker se na umetnost ne spozna, naj enakopravnost vseh raje zagovarja v primeru plač, spodobnih pokojnin”
Tretjina prekarcev in projekt prekvalifikacije
Danilo Rošker, foto Janko Rath
“Napako, ki so jo politiki storili pred 17 leti, bi radi odpravili,” rešitev iz bede iščeta Danilo Rošker, direktor SNG Maribor, in Edward Clug, vodja mariborskega Baleta. Razmišljata o prekvalifikaciji plesalcev, kar je praksa ponekod v tujini. Pomeni pa, da bi se plesalec, ki ne more več plesati, izobrazil za kateri drug poklic v gledališču, na primer za inspicienta, tonskega tehnika, oblikovalca luči, ker pedagogi ne morejo biti vsi. Ta pilotni projekt bodo že kmalu predebatirali na ministrstvu. Ob tem Clug pristavi nekoliko bolj tržno, kapitalistično stališče: “Marsikje na zahodu ne poznajo sistema penzij in se zavedajo že v startu, da je balet le vmesni poklic.” Mladi plesalci začetniki, ki želijo uspeti v Angliji ali Ameriki, pogosto delijo stanovanje in tolčejo skromnost, ker si višjega standarda ne morejo privoščiti.
Biti del slovenskega baleta so za tuje plesalce sanje, cilj ali vsaj postojanka. Vodja Baleta SNG Maribor, plesalec in mednarodno priznani koreograf Clug, pravi, da se za ustvarjanje v Mariboru zanimajo svetovno znani koreografi, dnevno se ponujajo mladi plesalci iz celega sveta, od Avstralije, Japonske do Ukrajine, “vendar nimamo toliko delovnih mest. Prihodnje leto bomo najbrž nekoliko le pomladili ansambel in naredili avdicijo.” V 41-članskem ansamblu je 27 redno zaposlenih baletnikov. Mlajši so v glavnem zaposleni pogodbeno za eno leto. “Imajo pa enake pogoje kot redno zaposleni. Prekarni zborist dobiva enako plačo kot zaposleni zborist,” zatrjuje Rošker.
Edward Clug, foto Andrej Petelinšek
A Tomaža Rodeta motijo zgledi in primerjave s slabšimi sistemi, pozoren je tudi na celo sliko. “O prekarnosti niti ne bi govoril, saj se vodstvi slovenskih baletnih gledališč pravzaprav prilagajata politiki. Kaj drugega jim tudi ne ostane, če želimo balet v Sloveniji ohraniti na visoki strokovni ravni, kakršni smo priča. Samozaposleni v kulturi sicer imajo pravico do prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, vendar so nesigurni in v stiski, ko morajo na bolniško, ko bi radi najeli kredit in ko morajo paziti, da ne zaslužijo ‘preveč’, ker jim potem pravica do statusa samozaposlenega ne pripada več. V ta ‘zaslužiti preveč’ pa se šteje vse, ne le prihodek za opravljeno delo, pač pa tudi dnevnice na gostovanjih in podobno.“
Obstaja le (pre)draga Alma Mater Europaea
Predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije izpostavi še eno perečo temo – šolanje. Konservatorija v Ljubljani in Mariboru veljata za dobro srednješolsko izobrazbo, tudi višja stopnja obstaja. Z odpiranjem zasebnih šol se balet odpira, popularizira in omogoča izobrazbo širšemu krogu otrok in odraslih ter tako večji nabor potencialnih profesionalcev. Za to je treba imeti denar. Baletniku v primerjavi z drugimi umetniškimi poklici “edinemu ni omogočeno izobraževanje na visoki stopnji. Čeprav poteka visokošolski študij za baletne pedagoge na privatni univerzi Alma Mater Europaea, za katerega pa morajo plesalci mastno plačevati in se zato zanj odločajo redki,” sklene Tomaž Rode in s tem poudari, da bi za visoko šolo morala poskrbeti država.
Ljubljanski balet je v soboto, 29. septembra 2018 prvič v sezoni 2018/2019 dvignil zaveso in tako z baletno predstavo BALET 100 začel svojo jubilejno, 100 sezono.
Stoletnico zasnove poklicnega ljubljanskega baletnega ansambla v letu 1918 je ljubljanski Balet obeležili že v lanski sezoni, ko je na oder postavil baletni triptih, sestavljen iz večera koreografov, ki so umetniško obogatili slovensko baletno umetnost v preteklosti. Dogodek je bil prvi v naboru različnih tematskih in vsebinskih obeleževanj tega pomembnega trenutka za slovenski kulturni prostor. Občinstvu Balet 100 nudi zgodbo, ki rekonstrukcijo bere na nov, neobremenjen način. Obnovitev treh plesnih stvaritev odpira možnosti za plesno študijo nekdanjega konteksta, skupne plesne dediščine in njenega vpliva na današnjo baletno umetnost.
»V plesu je nekaj religioznega, nekaj, kar te zveže z vsem kozmosom.« Pino Mlakar
Lok, plesna suita
Pia (1910–2000) in Pino (1907–2006) Mlakar sta umetniški par evropskega slovesa, plesalca, koreografa in baletna pedagoga, ki sta slovenskemu baletu vtisnila neizbrisen pečat. Njun ikonični plesni duet Lok (1940) je stvaritev, ki so jo poimenovali »brezčasje nad prizori časa«. Vse v tej najnežnejši stvaritvi Pie in Pina Mlakarja je docela prepojeno s čarom silno tankočutne intimnosti.
Lok sta zaplesala Marin Ino in Filippo Jorio.
Žica, balet v treh slikah
Vlasto Dedović (1934–2013) se je slovenskemu baletu zapisal že s prihodom v Ljubljano, kjer je razen nekaj let, ki jih je preživel na Švedskem, živel, poustvarjal in ustvarjal podobo slovenske baletne umetnosti. Prijateljeval je s številnimi ustvarjalci iz drugih umetniških zvrsti, to ga je bogatilo in utrjevalo v prepričanju, da je prav dialog med umetniki dobro vodilo za doseganje ustvarjalnih ciljev. Njegov prvenec Žica (1976) je rezultat sodelovanja s skladateljem Janezom Gregorcem (1934–2012) in likovnim umetnikom Jožetom Spacalom (1939).
Poleg baletnega ansambla so v glavnih vlogah zaplesali Tjaša Kmetec, Lukas Zuschlag in Peter Đorčevski.
Pastoralna simfonija
Koreograf Milko Šparemblek (1928) je tretji baletni svetovljan v vrsti baletnih umetnikov, katerih dela bomo ponovno oživili na našem odru. Pastoralno simfonijo na istoimensko skladbo Ludwiga van Beethovna (1770–1827) je za naš ansambel postavil leta 1986. Njegova prisotnost bo, navkljub častitljivim letom, pomenila tudi dragoceno srečanje s še živečimi umetniki slovenskega in evropskega baleta.
Plesal je baletni ansambel s solisti Nino Noč, Owenom Lane in drugimi.
V počastitev visokega jubileja baletnega ustvarjanja v Sloveniji je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil listino o častnem pokroviteljstvu nad obeleževanjem 100. obletnice slovenskega baleta.
V imenu slovenskega baleta je listino o častnem pokroviteljstvu predsednika republike prevzel Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki sta se mu ob slovesni predaji pridružila predstavnika vodilnih institucij s področja baletne umetnosti v Sloveniji, umetniška vodja Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana Sanja Nešković Peršin in Danilo Rošker, direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije se je nagovoru zahvalil baletnim umetnikom, da s svojo energijo, dano od boga umetnosti, kreirajo in pišejo dosje slovenske baletne umetnosti. “Nocoj je poseben dan slovenskega baleta. Z nocojšnjo premiero predstave Balet 100 v stavbi Opere in baleta Ljubljana, kjer se je pred sto leti zgodil prvi profesionalni slovenski baletni ansambel, pričenjamo več kot leto dni slavje slovenskega baleta,” je dejal Tomaž Rode in se iskreno zahvalil predsedniku Pahorju za izkazano čast.
V Predsedniški palači so ob tej priložnosti zaplesali baletni solisti Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, Baleta SNG Maribor ter učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor in Baletne šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.
Ob visokem jubileju slovenskega baleta bodo potekale številne slovesnosti, ki jih s skupnimi močmi pripravljajo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Balet Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Maribor, Cankarjev dom, Slovenski gledališki inštitut in Televizija Slovenija.
Navkljub temu, da gre v sezoni 2018/2019 za 100-letnico zasnove poklicnega ansambla ljubljanskega Baleta, bo to hkrati tudi 100-letnica slovenskega baleta v celoti, zato DBUS pripravlja aktivnosti, ki bodo počastile SLOVENSKI BALET. Tako bodo aktivnosti praznovanja potekale v Ljubljani, v Mariboru in pozneje tudi drugod.
DBUS bo v kratkem formiral organizacijski odbor za praznovanje 100-letnice slovenskega baleta, v katerem bodo poleg predsednika DBUS in obeh vodij baletnih ansamblov, Ljubljane in Maribora, še drugi vidni ustvarjalci s področja baletne umetnosti v Sloveniji.
DBUS pa je že sestavil predvidene aktivnosti, s katerimi bo slovenska baletna stroka počastila 100 let svojega aktivnega obstoja:
12. aprila 2018: premiera baleta BALET 100 v produkciji SNG Opera in balet Ljubljana;
18. april 2018: SVEČANI BALETNI KONCERT S PODELITVIJO STROKOVNIH NAGRAD LYDIE WISIAKOVE v SNG Opera in balet Ljubljana, ki sicer ni del praznovanja, se pa vključuje v obdobje praznovanja;
V času med 15. in 20. oktobrom 2017 oziroma 15. novembra 2018: SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA v SNG Opera in balet Ljubljana, ki ga bo obeležila podelitev plaket red slovenskega baleta za delovanje v slovenskem baletu ter za neprecenljiv prispevek slovenskemu baletu. Bronasti, srebrni in zlati red, ki se bodo podelili glede na časovno obdobje aktivnega delovanja v slovenskem baletu, se bodo izročili pred koncertom, zlati in platinasti, ki bodo podeljeni za posebne zasluge na področju slovenskega baleta, pa med samim koncertom. Slavnostni baletni koncert slovenskega baleta se bo pričel predvidoma z uvodnim defilejem – mimohodom vseh aktivnih in nekdanjih, še živečih, slovenskih in v Sloveniji delujočih baletnih umetnikov, po defileju pa bo na sporedu koncert baletnih umetnikov DBUS, SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor;
Enak koncert, SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA, bomo pozneje, takoj za koncertom v Ljubljani, uprizoril tudi v SNG Maribor;
V sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (SLOGI) bodo od aprila 2018 do junija 2019 (glede na odziv pa tudi pozneje) v SLOGI potekale OKROGLE MIZE NA TEMO SLOVENSKEGA BALETA TER SREČANJA Z BALETNIMI UMETNIKI. Okrogle mize in srečanja v Ljubljani se bodo navezovali pretežno na delovanje ljubljanskega Baleta. Prva okrogla miza bo posvečena premieri BALET 100 v izvedbi baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. Natančen program okroglih miz in srečanj bosta pripravila Sanja Nešković Peršin in Tomaž Rode;
OKROGLE MIZE IN SREČANJA, vsebinsko vezana na delovanje mariborskega Baleta, bodo potekala tudi v Mariboru;
Med 21. julijem in 4. avgustom 2018 bo DBUS 100-letnico slovenskega baleta obeležil tudi z baletnimi prireditvami v okviru POLETNEGA FESTIVALA PIRAN 2018;
Od 13. maja do 13. junija 2019 bo v 1. preddverju Cankarjevega doma razstava z naslovom PO SLEDEH SLOVENSKEGA BALETA avtorice Danice Dolinar, razstavo bo oblikovala Jasna Andrić. Pri razstavi, ki bo zaradi ustrezne velikosti prostora v CD in ne v SNG Opera in balet Ljubljana, naj bi sodelovali DBUS, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, Cankarjev dom in SLOGI. Pri tem se je o načinu sodelovanja potrebno dogovoriti še s SNG Opera in balet Ljubljana. Razstavo bo spremljala razstavna brošura;
Po zaključku razstave v Ljubljani, bo ta na ogled v SNG Maribor, pozneje pa predvidoma v drugih slovenskih mestih;
21. maja 2019 bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sporedu MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT s priznanimi mednarodnimi in domačimi baletnimi umetniki. Dogodek je simbolično vezan na dejstvo, da je slovenski balet danes del širšega, mednarodnega prostora;
Dan ali dva po koncertu v Ljubljani bo MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT na sporedu še v SNG Maribor;
junij 2019: PRVO SLOVENSKO MEDNARODNO BALETNO TEKMOVANJE, ki bo potekalo v SNG Opera in balet Ljubljana, večere pa bodo predvidoma obeležili posamezni baletni dogodki. Za organizacijo tekmovanja se bo prav tako formiral organizacijski odbor;
V okviru praznovanja 100-letnice slovenskega baleta bo DBUS realiziral še izdajo dveh knjig o baletu; najprej knjigo z naslovom SLOVENSKI BALETI, avtorja Henrika Neubauerja, v letu 2018 pa še drugo z naslovom PO SLEDEH BALETA. Slednjo pripravlja Danica Dolinar, ki je svoje življenjsko raziskovalno delo posvetila razvoju plesa in baleta ter oblikovala morda najcelovitejšo študijo v svetovnem merilu. Knjiga Danice Dolinar bo izšla v letu 2019, predvidoma ob otvoritvi razstave v CD.
Ostale morebitne dodatne aktivnosti bo določal organizacijski odbor, ki ga bo DBUS sklical v kratkem.
Ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana, Peter Sotošek Štular, je 17. oktobra 2017 sklical sestanek na temo praznovanja 100 obletnice slovenskega baleta. Sestanka so se udeležili:
Peter Sotošek Štular, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana
Sanja Nešković Peršin, umetniška vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana
Rocc, umetniški vodja opere SNG Opera in balet Ljubljana
Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije
Danica Dolinar, urednica Uredništva za resno glasbo in balet na TV Slovenija
Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI)
prof. dr. Aleš Nagode, Oddelek za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Klemen Grabnar, Muzikološki inštitut ZRC SAZU
Tatjana Ažman, dramaturginja SNG Opera in balet Ljubljana
Rajko Meserko, koordinator umetniškega programa SNG Opera in balet Ljubljana
Peter Sotošek Štular,
ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana ter sklicatelj sestanka je uvodoma povedal, da v letu 2018 balet in orkester SNG Opera in balet Ljubljana praznujeta 100-letnico obstoja oziroma 100-letnico zasnove poklicnih ansamblov. Navzoče je nagovoril, da je sestanek sklical z namenom, da bi pri obeleževanju in organizaciji dogodkov v sklopu praznovanja združili moči.
SNG Opera in balet Ljubljana bo 100-letnico poklicnega baleta in stalnega orkestra SNG Opera in balet Ljubljana obeležila s premiero baletne predstave BALET 100, ki bo v SNG Opera in balet Ljubljana, 12. aprila 2017, v tem času se bosta pri nas izvedla tudi dva dogodka v okviru Slovenskih glasbenih dnevov, eden od teh je premiera baletnega večera in izvedba nove Svetetove opere Ada na velikem odru.
Ravnatelj je pozval še umetniški vodji, Sanjo Nešković Peršin – umetniško vodjo baleta ter Rocca – umetniškega vodjo opere, da ga dopolnita.
Rocc,
umetniški vodja opere SNG Opera in balet Ljubljana je povedal, da je ravnatelj podal vse, v njegovi pristojnosti pa je v glavnem praznovanje obletnice orkestra.
Sanja Nešković Peršin,
umetniška vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana je povedala, da je ravnatelj praktično razložil vse, sama pa je še podrobneje podala program predstave BALET 100 in povedala, da bo premiera predstave hkrati poslovilna predstava dirigenta Marka Gašperšiča.
Tomaž Rode,
predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije je predlagal, da je premiera baletne predstave tudi uradni datum pričetka praznovanja 100-letnice slovenskega baleta. K sodelovanju bi bilo smiselno povabiti še Nenada Firšta iz Društva slovenskih skladateljev.
V nadaljevanju je povedal, da je navkljub temu, da gre za 100-letnico zasnove poklicnega ansambla ljubljanskega Baleta, to hkrati tudi 100-letnica slovenskega baleta v celoti, zato DBUS pripravlja aktivnosti, ki bodo v prvi vrsti počastile ljubljanski Balet, v nadaljevanju pa celotni slovenski balet, saj brez Baleta ljubljanske Opere ne bi bilo niti Baleta SNG Maribor. Tako bodo aktivnosti praznovanja potekale najprej v Ljubljani, nato pa še v Mariboru in pozneje drugod.
Poudaril je, da 100-letnica slovenskega baleta ni vezana na leto 2018, pač pa na sezono 2018/2019.
DBUS bo v kratkem formiral organizacijski odbor za praznovanje 100-letnice slovenskega baleta, v katerem bodo poleg predsednika DBUS in obeh vodij baletnih ansamblov, Ljubljane in Maribora, še drugi vidni ustvarjalci s področja baletne umetnosti v Sloveniji.
Povedal je, da se s Sanjo Nešković Peršin že aktivno dogovarjata o aktivnostih ter naštel do sedaj zastavljene aktivnosti, vezane na praznovanje 100-letnice slovenskega baleta:
12. aprila 2018: premiera baleta BALET 100 v produkciji SNG Opera in balet Ljubljana;
18. april 2018: SVEČANI BALETNI KONCERT S PODELITVIJO STROKOVNIH NAGRAD LYDIE WISIAKOVE v SNG Opera in balet Ljubljana, ki sicer ni del praznovanja, se pa vključuje v obdobje praznovanja;
19. – 23. junij 2018: PRVO SLOVENSKO MEDNARODNO BALETNO TEKMOVANJE, ki bo potekalo v SNG Opera in balet Ljubljana, večere pa bodo predvidoma obeležili posamezni baletni dogodki. Za organizacijo tekmovanja se bo prav tako formiral organizacijski odbor;
V času med 15. in 20. oktobrom 2017 oziroma 15. novembra 2018: SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA v SNG Opera in balet Ljubljana, ki ga bo obeležila podelitev plaket red slovenskega baleta za delovanje v slovenskem baletu ter za neprecenljiv prispevek slovenskemu baletu. Bronasti, srebrni in zlati red, ki se bodo podelili glede na časovno obdobje aktivnega delovanja v slovenskem baletu, se bodo izročili pred koncertom, zlati in platinasti, ki bodo podeljeni za posebne zasluge na področju slovenskega baleta, pa med samim koncertom. Slavnostni baletni koncert slovenskega baleta se bo pričel predvidoma z uvodnim defilejem – mimohodom vseh aktivnih in nekdanjih, še živečih, slovenskih in v Sloveniji delujočih baletnih umetnikov, po defileju pa bo na sporedu koncert baletnih umetnikov DBUS, SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor;
Enak koncert bomo pozneje, takoj za koncertom v Ljubljani, uprizoril tudi v SNG Maribor;
V sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (SLOGI) bodo od aprila 2018 do junija 2019 (glede na odziv pa tudi pozneje) v SLOGI potekale OKROGLE MIZE NA TEMO SLOVENSKEGA BALETA TER SREČANJA Z BALETNIMI UMETNIKI. Okrogle mize in srečanja v Ljubljani se bodo navezovali pretežno na delovanje ljubljanskega Baleta. Prva okrogla miza bo posvečena premieri BALET 100 v izvedbi baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. Natančen program okroglih miz in srečanj bosta pripravila Sanja Nešković Peršin in Tomaž Rode;
Okrogle mize in srečanja, vsebinsko vezana na delovanje mariborskega Baleta, bodo potekala tudi v Mariboru;
Med 21. julijem in 4. avgustom 2018 bo DBUS 100-letnico slovenskega baleta obeležil tudi z baletnimi prireditvami v okviru Poletnega festivala Piran;
Od 13. maja do 13. junija 2019 bo v 1. preddverju Cankarjevega doma razstava z naslovom PO SLEDEH SLOVENSKEGA BALETA avtorice Danice Dolinar, razstavo bo oblikovala Jasna Andrić. Pri razstavi, ki bo zaradi ustrezne velikosti prostora v CD in ne v SNG Opera in balet Ljubljana, naj bi sodelovali DBUS, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, Cankarjev dom in SLOGI. Pri tem se je o načinu sodelovanja potrebno dogovoriti še s SNG Opera in balet Ljubljana. Razstavo bo spremljala razstavna brošura;
Po zaključku razstave v Ljubljani, bo ta na ogled v SNG Maribor, pozneje pa predvidoma v drugih slovenskih mestih;
21. maja 2019 bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sporedu MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT s priznanimi mednarodnimi in domačimi baletnimi umetniki. Dogodek je simbolično vezan na dejstvo, da je slovenski balet danes del širšega, mednarodnega prostora;
Dan ali dva po koncertu v Ljubljani bo MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT na sporedu še v SNG Maribor;
V okviru praznovanja 100-letnice slovenskega baleta bo DBUS realiziral še izdajo dveh knjig o baletu; najprej knjigo z naslovom SLOVENSKI BALETI, avtorja Henrika Neubauerja, v letu 2018 pa še drugo z naslovom PO SLEDEH BALETA. Slednjo pripravlja Danica Dolinar, ki je svoje življenjsko raziskovalno delo posvetila razvoju plesa in baleta ter oblikovala morda najcelovitejšo študijo v svetovnem merilu. Knjiga Danice Dolinar bo izšla v letu 2019, predvidoma ob otvoritvi razstave v CD.
Ostale morebitne dodatne aktivnosti bo določal organizacijski odbor, ki ga bo DBUS sklical v kratkem.
Pri tej točki je bila podana tudi pobuda, da bi se za manjša nova ali poustvarjena oziroma rekonstruirana koreografska dela uporabil tudi operni Oder -3 (predlogi: koreografije Neubaerja, Kosija, Dedovića, Jerasa, …), verjetno bi šlo za programsko dopolnitev sezone 2018/2019, o podrobnostih se prisotni niso dogovorili.
Ljubljanska Opera bo za prireditve in dogodke nudila Oder -3 in Orfejev salon, poleg velikega odra, na katerem se bosta odvila premiera baleta in baletni koncert.
Danica Dolinar,
urednica Uredništva za resno glasbo in balet na TV Slovenija je povedala, da bo TV Slovenija v okviru praznovanja predvidoma posnela dva dogodka, in sicer baletno predstavo BALET 100 v izvedbi baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana ter SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA v SNG Opera in balet Ljubljana. Prav tako bo TV Slovenija 100-letnico obeležila z novo, tretjo televizijsko oddajo PO SLEDEH BALETA ter z drugimi, že posnetimi baletnimi oddajami, za katere je dejala, da so že v finančnem planu, izbrala pa bo ključne predstave in posnetke od leta 1960 do danes. Morda bo uspela v program uvrstiti še katerega od baletnih dogodkov. Dolinarjeva je predstavila tudi največji problem predvajanja oddaj o baletu na televiziji, to pa so avtorske pravice .
Rajko Meserko,
koordinator umetniškega programa SNG Opera in balet Ljubljana je vprašal, kakšne so možnosti drugih oddaj in promocije baleta na TV Slovenija.
Danica Dolinar
je povedala, da so možnosti uvrstitve v programih kot Osmi dan, Kultura in pogovori v oddaji Profil. Za tovrstne oddaje se je potrebno obrniti na Sašo Šavel Burkart, odgovorno urednico. Sicer pa pogovore na televizijo vodi tudi Ksenija Hrovat.
Tatjana Ažman,
dramaturginja SNG Opera in balet Ljubljana je predlagala, da je možnost oddaj o slovenskem baletu tudi v okviru programov Radia Slovenija, pri čemer je Danica Dolinar poudarila, da bi oddaje morale biti na sporedu na Prvem programu ali Valu 202, ki sta bolj odmevna od tretjega radijskega programa. Takšne oddaje bi lahko vodila Matej Venier in Jošt Lampret. Vsekakor pa bi se bilo smiselno povezati z generalnim direktorjem RTV Slovenija, Igorjem Kaduncem ter z direktorico TV Slovenija, Ljerko Bizilj.
Prisotni so podali še predlog, da se RTV Slovenijo povabi k prevzemu medijskega pokroviteljstva, za kar bi se bilo potrebno čim prej srečati z generalnim direktorjem RTV.
Mojca Jan Zoran,
direktorica SLOGI je povedala, da bodo pri 100-letnici aktivno sodeloval pri organizaciji OKROGLIH MIZ IN MESEČNIH POGOVOROV S SLOVENSKIMI BALETNIMI UMETNIKI, ki bi jih lahko posneli za Radio Slovenija in pozneje, če bo možno skleniti dogovor, hraniti kot del kulturne dediščine v SLOGI ter pri realizaciji razstave z naslovom PO SLEDEH SLOVENSKEGA BALETA. Ob razstavi bo SLOGI pripravil in izvajal tudi tri pedagoške programe. Dodala je tudi da bi SLOGI lahko v letu 2019 pripravil še ZNANSTVENI SIMPOZIJ O BALETU, če bi se izkazalo, da bi vsebino lahko uvrstili v okvir dogodka, odprti pa so tudi za predloge za razne simpozije oziroma podobne strokovne dogodke. Povedala je, da SLOGI hrani bogat arhiv, vendar so zaznali pomanjkanje dokumentarnega gradiv od leta 1975 dalje.
prof. dr. Aleš Nagode,
predstavnik Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani je povedal, da bi bilo smiselno v okvir OKROGLIH MIZ O BALETU, poleg pogledov na preteklost, uvrstiti tudi tematiko RAZVOJNIH PERSPEKTIV in na ta način prispevati k debati na temo naše prihodnosti na področju glasbe. Sodelovali bodo tudi pri simpoziju v okviru Slovenskih glasbenih dnevov, ki se bodo odvili v času ljubljanske baletne premiere. Muzikologi so se kot strokovnjaki na svojem področju pripravljeni vključiti med sogovornike v televizijskih in radijskih oddajah in strokovno podpreti razstave. Na voljo pa so tudi možnosti v okviru založniških projektov ljubljanske Filozofske fakultete.
Rocc
je povedal, da vidi, da je balet že dodobra zastavil aktivnosti ob praznovanju svoje 100-letnice, zato se je potrebno posvetiti tudi obletnici orkestra. Tomaž Rode pove, da bi lahko orkester SNG Opera in balet Ljubljana spremljal vse baletne predstave oziroma vsaj SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA in MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT. Tako bi bil skupaj z baletom tudi orkester vključen v praznovanje.
Kot eno od idej, kako bi lahko združil sodelovanje naših ansamblov je predlagal premiero Prodane neveste, ki bo predvidoma na sporedu januarja 2019, saj je bila ena od prvih postavitev na sporedu ljubljanske Opere po letu 1918 premierno uprizorjena v decembru 1918 oziroma v sezoni 1918/1919. Kot koreograf je takrat sodeloval Vaclav Vlček, dirigent Vaclav Skrušny, režiser Vladimir Marek. Podobno sodelovanje s češkimi umetniki se nam obeta tudi ob tej premieri.
Klemen Grabnar,
predstavnik Muzikološkega inštituta pri ZRC SAZU je povedal, da bi inštitut s svojimi člani in sodelavci lahko sodeloval pri raznih raziskovalnih aktivnostih, tudi pri simpozijih, ki jih bomo pripravljali.
Tatjana Ažman
je predlagala, da bi se strokovnjaki muzikologi in raziskovalci s svojimi znanstvenimi oziroma raziskovalnimi prispevki pridružijo vsebinskim poudarkom v naslednji sezoni, ki jih bo SNG Opera in balet Ljubljana uvrstila v gledališki list.
Kot ena od zadnjih pobud je bila tudi ta, da bi se pozanimali, ali bi bilo možno na Mlakarjevi domačiji v Novem mestu postaviti stalno razstavo.
Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet.
Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo. Strinjam seZavrniVeč o piškotkih
Pravilnik o zasebnosti in piškotkih
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Veliki gala baletni večer ob 100-letnici slovenskega baleta, ki je bil na sporedu v SNG Opera in balet Ljubljana, je pomenil najsvečanejši dogodek ob 100 letnici slovenskega baleta. Večer je v sodelovanju z SNG Opera in baleta Ljubljana ter SNG Maribor oblikovalo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, nastopili pa so baletni plesalci obeh nacionalnih baletnih gledališč ter DBUS. Spored je prikazal reprospektivo najmikavnejših del slovenskih koreografov skozi 100-letno zgodovino slovenskega baleta.
Nina Ambrož, Časnik Večer, 29. december 2018
Ljubljanski balet je v soboto, 29. septembra 2018 prvič v sezoni 2018/2019 dvignil zaveso in tako z baletno predstavo BALET 100 začel svojo jubilejno, 100 sezono. 
Pia (1910–2000) in Pino (1907–2006) Mlakar sta umetniški par evropskega slovesa, plesalca, koreografa in baletna pedagoga, ki sta slovenskemu baletu vtisnila neizbrisen pečat. Njun ikonični plesni duet Lok (1940) je stvaritev, ki so jo poimenovali »brezčasje nad prizori časa«. Vse v tej najnežnejši stvaritvi Pie in Pina Mlakarja je docela prepojeno s čarom silno tankočutne intimnosti.
Vlasto Dedović (1934–2013) se je slovenskemu baletu zapisal že s prihodom v Ljubljano, kjer je razen nekaj let, ki jih je preživel na Švedskem, živel, poustvarjal in ustvarjal podobo slovenske baletne umetnosti. Prijateljeval je s številnimi ustvarjalci iz drugih umetniških zvrsti, to ga je bogatilo in utrjevalo v prepričanju, da je prav dialog med umetniki dobro vodilo za doseganje ustvarjalnih ciljev. Njegov prvenec Žica (1976) je rezultat sodelovanja s skladateljem Janezom Gregorcem (1934–2012) in likovnim umetnikom Jožetom Spacalom (1939).
Koreograf Milko Šparemblek (1928) je tretji baletni svetovljan v vrsti baletnih umetnikov, katerih dela bomo ponovno oživili na našem odru. Pastoralno simfonijo na istoimensko skladbo Ludwiga van Beethovna (1770–1827) je za naš ansambel postavil leta 1986. Njegova prisotnost bo, navkljub častitljivim letom, pomenila tudi dragoceno srečanje s še živečimi umetniki slovenskega in evropskega baleta.
V imenu slovenskega baleta je listino o častnem pokroviteljstvu predsednika republike prevzel Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki sta se mu ob slovesni predaji pridružila predstavnika vodilnih institucij s področja baletne umetnosti v Sloveniji, umetniška vodja Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana Sanja Nešković Peršin in Danilo Rošker, direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Navkljub temu, da gre v sezoni 2018/2019 za 100-letnico zasnove poklicnega ansambla ljubljanskega Baleta, bo to hkrati tudi 100-letnica slovenskega baleta v celoti, zato DBUS pripravlja aktivnosti, ki bodo počastile SLOVENSKI BALET. Tako bodo aktivnosti praznovanja potekale v Ljubljani, v Mariboru in pozneje tudi drugod.