Slovenski baletni portal

BALET

med

VRSTICAMI

Kategorija: Baletni premisleki in pomisleki

Objavljeno dne

Baletni premisleki in pomisleki: CATHY MARSTON / 13. oddaja: 27. februar 2024

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

CATHY MARSTON

Trinajsta oddaja: 27. februar 2024

Pogovor s Cathy Marston je vodila Tatjana Ažman. 

Pogovor s Cathy Marston, objavljenem na YouTube kanalu DBUS,  je potekal preko spletnega komunikacijskega programa ZOOM, v živo 27. februarja 2024.

Ogled pogovora:

Cathy Marston je priznana in večkrat nagrajena angleška koreografinja. Plesno znanje je nabirala na Cambridgu in na londonski Kraljevi baletni šoli. Njene koreografije so postavljene po celem svetu, tako v Royal Opera House, San Francisco Ballet, Les Grand Ballet Canadien, Danish Royal Ballet, Cuban National Ballet in v še mnogo drugih pomembnih operno baletnih hišah. Njen značilen pečat so »prevodi« različnih zgodb v baletno govorico in tesno sodelovanje z dramaturgom kot tudi z ostalimi členi kreativnega procesa. Na oder je tako postavila življenjsko zgodbo čelistke v predstavi The Cellist, Charlotte Bronte Jane Eyre, Dh Lawrence Lady Chatterley’s Lover, Mrs Robinson ( njena adaptacija Charlesa Webba The Graduate), Snowbind ( navdih je dobila v zgodbi Edith Wharton Ethan Frome) in še mnoge druge. Deluje tudi kot umetniška vodja baletnih skupin. Šest let vodila Ballet Bern, trenutno je vodja Ballet Zurich. Več o njej si lahko preberete na njeni spletni strani. https://www.cathymarston.com/index.html  

Objavljeno dne

Baletni premisleki in pomisleki: HELEN PICKETT / 12. oddaja: 3. januar 2024

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

HELEN PICKETT

Dvanajsta oddaja: 3. januar 2024

Pogovor s Helen Pickett je vodila Tatjana Ažman. 

Pogovor s Helen Pickett, objavljenem na YouTube kanalu DBUS,  je potekal preko spletnega komunikacijskega programa ZOOM, v živo 3. januarja 2024.

Ogled pogovora:

Helen Pickett je ameriška plesalka, igralka in koreografinja, rojena v San Diegu v Kaliforniji, ki je danes označena za eno najbolj prominentnih žensk v svetu baleta. Šolala se je na The Ballet Society of San Diego, na California Ballet in na San Francisco Ballet School. Leta 1987 se je pridružila Baletu Frankfurt, kjer je ostala 11 let. Potem jo je povleklo v igro, zato je odšla v New York, se pridružila The Wooster Group in dve leti študirala igro s Penny Tempelton. Kot igralka je sodelovala tudi z različnimi video umetnicami. Leta 2005 je dobila igralsko vlogo v predstavi Williama Forsytha Impressing the Czar in postavila svojo prvo koreografijo za bostonski balet. Do danes je postavila že več kot 40 baletnih predstav po celem svetu. Med leti 2005 in 2011 je nastopala v Royal Ballet of Flanders in od leta 2013 do 2017 v Saxon State Opera iz Dresdena. Pet let je bila hišni koreograf za atlantski balet. Leta 2020, v času kovid pandemije, je posnela nekaj plesnih filmov v domačem okolju preko platforme Zoom. V tem času je začela tudi serijo pogovorov, z naslovom Creative Vitality Jam sessions, skozi katero je intervjuvala 50 umetnikov. Po celi Ameriki je poučevala improvizacijsko tehniko Williama Forsytha. Deluje tudi kot motivacijska govornica za teme inkluzivnosti, podporo in grajenje skupnosti ter premisleke o kreativnosti. Magistrirala je leta 2011 iz likovne umetnosti v plesu na univerzi Hollins.

Helen Pickett, the California-born choreographer has created more than 30 ballets, most recently Eventide (Boston Ballet), Games (Ballet West), and Camino Real(Atlanta Ballet, where she is resident choreographer). She has been commissioned for future world premieres for the Pennsylvania Ballet, Scottish Ballet, and the London-based group, Sisters Grimm. Among other ensembles for which she has choreographed are Dance Theatre of Harlem, Washington Ballet, and Aspen Santa Fe Ballet; and important international companies in Vienna, Dresden, and Antwerp. For eleven years Pickett performed with the celebrated European dance company, William Forsythe’s Ballett Frankfurt, and acted with New York’s world-renowned theater company The Wooster Group. She collaborated with installation video artists and filmmakers including Eve Sussman, Toni Dove, and Laurie Simmons. She founded and created Choreographic Essentials, an intensive for college-age choreographers, and Step into Courage, a motivational creative workshop. Pickett won the Best Choreographer and Best Dance Production awards in Atlanta (2014 and 2015). She received a Fellowship Initiative Grant from the New York Choreographic Institute, a choreographic residency from Jacob’s Pillow, a Jerome Robbins Foundation New Essential Works Grant, an honorary doctorate from the University of North Carolina School of the Arts, and earned an M.F.A. in Dance from Hollins University.

Objavljeno dne

Baletni premisleki in pomisleki: GABRIELE HASLINGER / 11. oddaja: 27. oktober 2023

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

GABRIELE HASLINGER

Enajsta oddaja: 27. oktober 2023

Pogovor z Gabriele Haslinger je vodila Tatjana Ažman. 

Pogovor z Gabriele Haslinger, objavljenem na YouTube kanalu DBUS,  je potekal preko spletnega komunikacijskega programa ZOOM, v živo 27. oktobra 2023.

Ogled pogovora:

Gabriele Haslinger je leta 1971 diplomirala na šoli baleta Dunajske državne opera in takoj po opravljeni diploma na visoki šoli postala članica baleta Dunajske državne opera, kjer je leta 1975 prejela naziv prvakinje baleta. Plesala je nosilne in solistične vloge v številnih produkcijah klasičnih in sodobnih baletov kot so Trnuljčica, Don Kihot, Labodje jezero, Festival cvetja v Genzanu, Serenade koreografa Georga Balanchina, Ognjena ptica, Daphnis in Chloe in mnogih drugih. Pogosto je plesala z Rudolfom Nurejevim ter Anthonijem Dowellom . Po končani bleščeči plesni karieri je zaključila študij za baletno pedagogiko – smer klasični balet na Akademiji de la Danse v Monte Carlu, ki ga je vodila Marika Besobrasova. Danes poučuje klasični balet in repertoar na Baletni akademiji Dunajske državne opere kot baletna mojstrica in pedagoginja pa je gostja številnih baletnih ansamblov.

Gabriele Haslinger was 6 years old when she was accepted at the prestigious ballet school of the Vienna State Opera, 14 when she received her employment contract to the Vienna State Opera Ballet and 21 when Rudolf Nureyev (Soviet-born ballet dancer and choreographer, 1938 – 1993) specifically chose her of all ensemble members as his partner for a series of roles – at a time, when she had not even reached her soloist status yet. This was followed by dance partners like Sir Anthony Dowell CBE (retired British ballet dancer, former artistic director of the Royal Ballet), Kevin Haigen (American ballet dancer and educationalist) or Michael Birkmeyer (Austrian ballet dancer and choreographer) to name just a few. Gabriele was acclaimed for her virtuosity and elegance and for making the most technically demanding roles seem effortless and gracious. Little did she know that at the age of only 27, she would have to retire from her active stage career. Untimely endings, the proverbial ‘closing doors’, were not uncommon in the life of Gabriele Haslinger, be it in her professional life or in her personal endeavours. Whenever there would have come the moment to finally enjoy the fruits of her efforts, she was actually not given an awful lot of time to glory in her achievements. Two failed marriages and a premature ending of her stage career as a ballet dancer are the most painful life events Gabriele had to experience. And yet she is convinced: “Ultimately, adversity has allowed me to have a more colourful, more diverse life.”

Objavljeno dne

Baletni premisleki in pomisleki: Mário Radačovský / 10. oddaja: 17. oktober 2023

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

MÁRIO RADAČOVSKÝ

Deseta oddaja: 17. oktober 2023

Pogovor z Máriom Radačovským je vodila Tatjana Ažman. 

Pogovor s Máriom Radačovským, objavljenem na YouTube kanalu DBUS,  je potekal preko spletnega komunikacijskega programa ZOOM, v živo 17. oktobra 2023.

Ogled pogovora:

Mário Radačovský se je po diplomi na Plesnem konservatoriju Eva Jaczová v Bratislavi leta 1989 pridružil baletu Slovaškega narodnega gledališča in v zelo kratkem času postal solist. Leta 1992 je prejel ponudbo za zaposlitev v Nizozemskem plesnem gledališču Jiříja Kyliána v Haagu, pred prihodom pa je sklenil najprej polletno pogodbo z Baletom Narodnega gledališča Brno kot solist. V Nizozemskem plesnem gledališču Jiříja Kyliána je spoznal nekatere izmed najpomembnejših koreografov svojega časa, med drugimi Jiříja Kyliána, Matsa Eka, Nacha Duata, Ohada Naharina, Williama Forsytheja, Édouarda Locka in druge. Leta 1999 je postal prvi solist Les Grands Ballets Canadiens v Montrealu, nato pa se je leta 2000 vrnil v balet Slovaškega narodnega gledališča kot gostujoči solist in kasneje njegov umetniški vodja v letih od 2006 do 2010. Leta 2011 je ustanovil ansambel Balet Bratislava, ki ga je vodil do njegove razpustitve leta 2013. Od sezone 2013 je umetniški vodja Baleta Narodnega gledališča Brno. Leta 2018 je končal magisterij iz koreografije na Akademiji za uprizoritvene umetnosti v Pragi. Kot koreograf je začel ustvarjati leta 2002 v Les Grands Ballets Canadiens v Montrealu. Prvo delo Radačovskega je bila miniatura Pismo, sledila sta Navdih (2002) in Železniška postaja (2004). Po vrnitvi v Slovaško narodno gledališče je postavil balete Change (2005), Meeting the Swan I. (2007), Warhol (2007), 68 (2008) in Everest (2009), v Baletu Bratislava pa Monos (2012), Queen (2013) in muzikal Mata Hari (2013). Večina njegovih koreografij je nastala zunaj Slovaške: Bolero (2006) v Jeune Ballet du Quebec v Kanadi, Romeo in Julija (2011), Črno-belo (2012) in Beethoven (2015) v baletu Grand Rapids v ZDA, Kompulzivno (2013) v baletu Diablo v San Franciscu. Svojo koreografijo Črno-belo je uprizoril tudi v Royal New Zealand Ballet. V gledališčih na Češkem je predstavil tudi druge svoje koreografije: Usodne ljubezni (2012), Skupaj (2016), plesno različico znamenitega muzikala West Side Story (2017), Romeo in Julija (2019) z Baletom Narodnega gledališča Brno, Slovanski kvartet s Praškim komornim baletom (2014) in Carmen z baletom gledališča J. K. Tyl v Plznu (2016). Njegovi drugi pomembni dela, ki sta nastali v tujini sta Klavirski koncert Rihardsa Dubre z Latvijskim nacionalnim baletom v Rigi (2014) in muzikal Maria de Buenos Aires za nacionalno opereto v Bukarešti (2010). Trenutno pripravlja koreografiji za novi baletni predstavi Michelangelo za Srbski nacionalni balet v Beogradu in Beethoven za Narodno gledališče Brno.

After graduating from the Eva Jaczová Dance Conservatory in Bratislava, he joined the Slovak National Theatre Ballet in 1989, becoming a soloist in a very short time. In 1992, he received an offer to dance in Jiří Kylián’s Netherlands Dance Theatre in The Hague, but before joining he first had a half-year contract with The Ballet of the National Theatre Brno as a soloist. Working at the NDT, he met some of the most important choreographers of his time, including Jiří Kylián, Mats Ek, Nacho Duato, Ohad Naharin, William Forsythe, Édouard Lock and many others. In 1999 he accepted another foreign offer and became the first soloist of the Les Grands Ballets Canadiens in Montreal, then returning to the Slovak National Theatre Ballet in 2000 as a guest soloist and later its artistic director in 2006–2010. He founded the ensemble Ballet Bratislava, which he led until its dissolution (2011–2013). From the 2013 season, he has been the artistic director of The Ballet of the National Theatre Brno. In 2018, he finished a master’s degree in choreography at the Academy of Performing Arts in Prague. He began to create as a choreographer in 2002 at the Les Grands Ballets Canadiens in Montreal. Radačovský’s first work was the miniature The Letter, followed by Inspiration (2002) and Train Station (2004). After returning to the Slovak National Theatre, he introduced the ballets Change (2005), Meeting the Swan I. (2007), Warhol (2007), 68 (2008) and Everest (2009). In the Ballet Bratislava then for example Monos (2012), Queen (2013) or the musical Mata Hari (2013). But most of his choreographies were created outside of Slovakia: Bolero (2006) at the Jeune Ballet du Quebec in Canada, Romeo and Juliet (2011), Black and White (2012) and Beethoven (2015) at the Grand Rapids Ballet in the USA and Compulsive (2013) at the Diablo Ballet in San Francisco. He staged his choreography Black and White also at Royal New Zealand Ballet. He introduced other choreographies in theatres in the Czech Republic: Fateful Loves (2012), Together (2016), dance version of the famous musical West Side Story (2017) and Romeo and Juliet (2019) in the National Theatre Brno, the Slavic Quartet for the Prague Chamber Ballet (2014) and Carmen for the ballet of the J. K. Tyl Theatre in Pilsen (2016).

Objavljeno dne

Baletni premisleki in pomisleki: SZILARD MACHER / 9. oddaja: 17. september 2023

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

SZILARD MACHER

Deveta oddaja: 17. september 2023

Pogovor z Szilardom Macherjem je vodila Tatjana Ažman. 

Pogovor s Szilardom Macherjem, objavljenem na YouTube kanalu DBUS,  je potekal preko spletnega komunikacijskega programa ZOOM, v živo 17. septembra 2023.

Ogled pogovora:

SZILÁRD MACHER, DLA 

Baletni plesalec, pedagog, koreograf, Prorektor HDU 

Szilárd Macher je med letoma 1985 in 1991 študiral na baletni šoli za umetnost v Győru, nato pa do leta 1994 na Madžarski plesni akademiji v Budimpešti. Po diplomi so mu ponudili pogodbo z Madžarskim nacionalnim baletom, kjer je plesal do leta 2020, ko je bil promoviran v solista. 

Plesal je Princa (Hrestač), Rotbarta, Pas de trois v Labodjem jezeru, Kmečki pas de deux v Giselle, Waclawa v Bakhchisarajski fontani, Karenina v Anni Karenini, Gremina v Onjeginu, Parisa v Romeu in Juliji, Charlesa Hamiltona in Gospoda Kennedyja v Gone with the Wind, Gospoda v Tragediji človeka), Adama v Tricky Students, Čarovnico v Sneguljčici, Velikega Brahmina v La Bayadére, Štiri madžarske uradnike v Mayerlingu ter glavne vloge v baletih Georga Balanchina (Serenada, Simfonija v C, Mesečnica), Jiříja Kyliana (Šest plesov), Hansa van Manena (Pet tangov, Concertante, Adagio Hammerklavier), Roberta Northa (Smrt in dekle), Ninette de Valois (Šah), Kennetha MacMillana (Koncert), Gyule Harangoza (Poloveški plesi), Lilla Pártaya (Bolero, Othello, Zlati čopič), Imre Dózse (Adagietto) in Andrása Lukácsa (Povezava). 

Leta 2002 je prejel nagrado Junior Interlyra, leta 2007 mu je madžarsko Ministrstvo za kulturo podelilo nagrado Gyula Harangozó, leta 2017 pa je prejel Zlati križ za zasluge na Madžarskem. Z Madžarskim nacionalnim baletom je gostoval v ZDA, Mehiki, na Kitajskem, Japonskem, v Španiji, na Nizozemskem, Finskem in bil vabljen na mednarodne gala koncerte v Rusiji, Avstriji, Italiji, Veliki Britaniji, na Finskem ter v Budimpešti v spomin na Rudolfa Nurejeva. 

Leta 1998 je diplomiral iz baletne pedagogike, leta 2003 iz plesne teorije in kritike na Madžarski plesni akademiji, leta 2007 pa je na Univerzi za gledališko in filmsko umetnost (SZFE) magistriral kot koreograf.  

Leta 1998 je postal učitelj baleta na Madžarski plesni univerzi, leta 2018 pa je prejel naziv  univerzitetnega profesorja. Leta 2010 je bil imenovan za direktorja Zavoda za izobraževanje plesnih umetnikov, od leta 2020 pa je prorektor na Madžarski baletni univerzi. 

Njegovi učenci so prejeli številne nagrade na mednarodnih baletnih tekmovanjih, prav tako pa so člani številnih baletnih ansamblov po vsem svetu (Balet Semperopere v Dresdenu, Kraljevega švedskega baleta, Tulsa baleta, Baleta v Hong Kongu, Dunajskega državnega baleta, Baleta v Mainzu, hrvaških in madžarskih nacionalnih baletnih ansamblov, Ansambla Hofesh Shechter, Frankfurtskega plesnega ansambla, baletnega ansambla opere v Göteborgu in drugih). Bil je gostujoči učitelj v Amsterdamu, Oslu in Helsinkih, na Tajvanu ter poučeval na raznih mednarodnih plesnih poletnih seminarjih in festivalih. Bil je tudi baletni mojster Madžarskega nacionalnega baleta, baleta Formosa (Tajvan), baleta Preljocaj in mednarodnega baletnega tekmovanja Nurejeva. 

Bil je član žirije na Mia Corak Slavenska IBC (Zagreb, 2016), 12th IBC – Sicily (2017), Anna Pavlova BC (Firence, 2018), Pacific IBC (Tokio, 2019). Deluje tudi kot plesni kritik in teoretik pri reviji Hungarian Dance Magazine. 

SZILÁRD MACHER, DLA 

Ballet dancer, teacher, Choreographer, Vice-Rector at HDU 

Studied at the Győr Ballet School of the Arts between 1985 and 1991 and then at the Hungarian Dance Academy until 1994. After graduation he was offered a contract to the Hungarian National Ballet where he danced until 2020, in 2000 was promoted to Soloist.  

Most important roles at HNB: Prince (The Nutcracker), Rotbart, Pas de trois (Swan Lake), Peasant pas de deux (Giselle), Waclaw (The Fountain of Bakhchisaray), Karenin (Anna Karenina), Gremin (Onegin), Paris (Romeo and Juliet), Charles Hamilton, Mr. Kennedy (Gone with the Wind), The Lord (The Tragedy of Man), Adam (Tricky Students), The Witch (Snow White), The High Brahmin (La Bayadére), Four Hungarian Officiers (Mayerling), principal parts in ballets by Balanchine (Serenade, Symphony in C, La Sonnambula) and solos in works of Kylian (Six Dances), van Manen (Five Tangos, Concertante, Adagio Hammerklavier), North (Death and the Maiden), de Valois (Checkmate), MacMillan (Concerto), Harangozó (Polovetsian Dances), Pártay (Bolero, Othello, The Golden Brush), Dózsa (Adagietto) and Lukács (Connection).  

He received Junior Interlyra Award in 2002, Harangozó Gyula Prize from the Hungarian Ministry of Culture in 2007 and Golden Cross of Merit of Hungary in 2017. Toured with HNB in USA, Mexico, China, Japan, Spain, the Netherlands, Finland and was invited to international gala performances in Russia, Austria, Italy, Great-Britain, Finland as well as in Budapest in the memory of Rudolf Nureyev. 

He graduated as ballet-teacher (BA) in 1998 and as dance theoretician and critic (BA) in 2003 at HDA, and at the University of Theatre and Film Arts (SZFE) he got MA diploma as choreographer in 2007. Earned a DLA in 2015. 

Teacher at the Hungarian Dance Academy/University from 1998, since 2018 as University Professor. In 2010 was appointed as Director of Institute for Training Dance Artists. Vice-Rector since 2020. 

His students won numerous awards at international ballet competitions and they are members of different companies worldwide (Semperoper Ballett Dresden, The Royal Swedish Ballet, Tulsa Ballet, Hong Kong Ballet, Vienna Staatsballet, Ballet Mainz, Croatian and Hungarian National Ballet companies, Hofesh Shechter Company, Dresden Frankfurt Dance Company, GöteborgsOperans Danskompani etc). He was a guest teacher/giving workshops in Amsterdam, in Oslo and Helsinki, in Taiwan and was teaching at the International Summer Courses and Dance Festivals of HDU, and Slovenia. Was also ballet master of the Hungarian National Ballet, Formosa Ballet (Taiwan), Ballet Preljocaj and Nureyev International Ballet Competition. 

He was member of the jury at the Mia Corak Slavenska IBC (Zagreb, 2016), 12th IBC – Sicily (2017), Anna Pavlova BC (Florence, 2018), Pacific IBC (Tokyo, 2019). Also working as a dance critic and theoretician at Hungarian Dance Magazine.

Objavljeno dne

Baletni premisleki in pomisleki: JENNIFER HOMANS / Osma oddaja: 27. januar 2023

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

JENNIFER HOMANS

Osma oddaja: 27. januar 2023 ob 15. uri

Pogovor z Jennifer Homans je vodila Tatjana Ažman. 

Uvodno besedo je imel Benjamin Virc.

Pogovor ste lahko spremljali v živo na YouTube kanalu DBUS.

Ogled posnetka pogovora: 

Jennifer Homans je avtorica dveh pomembnih knjig s področja baletne umetnosti: Apollo’s Angels o baletni zgodovini in najnovejše, Mr.B, biografije o enem najpomembnejših koreografov v svetu baleta Georgeu Balanchinu, ki je izšla prvega novembra 2022. Homans je svojo profesionalno življenjsko pot začela kot balerina. Izobraževala se je najprej v domačem Chicagu in pozneje na univerzi umetniške šole Severne Karoline in na šoli Ameriškega baleta. Po nekajletnem plesanju v Pacifiškem severno zahodnem baletnem ansamblu, je pri šestindvajsetih letih zaključila plesno kariero in se posvetila študiju. Najprej je študirala francosko literaturo in pozneje sodobno angleško literaturo, iz katere je tudi doktorirala. Leta 2019 je ustanovila Center za balet in umetnosti pri njujorški univerzi, da bi baletno umetnost postavila na akademski nivo. Deluje kot članica dveh uglednih ustanov: Dorothy in Lewis B. Cullmanovega centra za pisce in strokovnjake, ki deluje v okviru javne knjižnice ter Ameriške akademije umetnosti in znanosti. Deluje tudi kot plesna kritičarka za The New Yorker.
 
Jennifer A. Homans (born 1960) is an American historian, author, and dance critic. Her book Apollo’s Angels: A History of Ballet was a finalist for the National Book Critics Circle Award in 2010. Homans was raised in Chicago, Illinois, where she trained as a ballerina from the age of eight. By the time she was a teenager, Homans had enrolled in dance classes at the University of Chicago and eventually left the state for more serious training at the University of North Carolina School of the Arts and School of American Ballet. After dancing professionally with the Pacific Northwest Ballet, Homans decided to enroll in Columbia University at the age of 26. After earning her Bachelor of Arts degree in French literature, she enrolled in New York University (NYU) for her PhD in Modern European History. Following her PhD, Homans accepted a position as a Distinguished Scholar in Residence at NYU, where she wrote her first book, Apollo’s Angels: A History of Ballet. Apollo’s Angels traced back the origins of ballet from the Renaissance to modern times. The book was described by The New York Times as “the only truly definitive history of ballet”. It was a finalist for the National Book Critics Circle Award and was named as one of the “10 Best Books of 2010” by the New York Times. Homans’ claim that ballet is a dying art form generated controverts Art critic Claudia La Rocco rebuffed Homans’ claims and critiqued the book for its alleged lack of attention to post-George Balanchine developments in ballet, including William Forsythe. From 2012 to 2013, Homans was granted a Guggenheim Fellowship as she began writing her second book, a history of George Balanchine. The following year, she established the Center for Ballet and the Arts at NYU with funding from the Andrew W. Mellon Foundation to help “establish ballet as a serious subject of academic inquiry. In its inaugural cohort, the institute accepted seven fellows; John Carrafa, Gregory Mosher, J. David Velleman, Heather Watts, Frederick Wiseman, Christopher d’Amboise, and John Michael Schert. In 2016, Homans was selected as a Fellow of the New York Public Library’s Dorothy and Lewis B. Cullman Center for Scholars and Writers. In 2019, Homans’ Center for Ballet and the Arts received a three-year $2 million grant. She was also named The New Yorker’s dance critic, replacing Joan Acocella. She was named a fellow of the American Academy of Arts and Sciences in 2021.
Objavljeno dne

Baletni premisleki in pomisleki: JAŠ OTRIN / Sedma oddaja: 5. december 2022

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

JAŠ OTRIN

Sedma oddaja: 5. december 2022 ob 18.15 uri

Pogovor z Jašem Otrinom je vodila Tatjana Ažman. 

Pogovor, katerega ste lahko spremljali v živo na YouTube kanalu DBUS in kateremu ste se lahko aktivno pridružili, je potekal preko spletnega komunikacijskega programa ZOOM.

Ogled pogovora:

Jaš Otrin prihaja iz Maribora, kjer je zaključil Konservatorij za glasbo in balet. Pozneje se je izobraževal še na baletni akademiji v Munchenu. Po nekajletnih solističnih plesnih angažmajih po Nemčiji in na Nizozemskem, se je odločil za delovanje na svobodi. V tem času je plesal tako v Hrvaškem narodnem gledališču iz Zagreba kot v Slovenskem narodnem gledališču Ljubljana. Po prevzemu vloge umetniškega vodenja ljubljanskega baleta, je zaključil svojo plesno kariero. Leta 2010 je ustanovil agencijo OtrinArtManagement, ki je platforma za umetnike različnih uprizoritvenih umetnosti in likovne umetnosti in za tiste, ki te umetnike iščejo. Leta 2012 je bil angažiran za dve sezoni kot menedžer skupine Musiktheater im Revier GmbH, kjer je skrbel za baletno skupino znotraj tega gledališča. Potem se je posvetil študiju. Študiral je poslovne znanost, nadaljeval z glasbeno gledališkim menedžentom. Leta 2017 je prejel magisterij umetnosti in MBA – splošni menedžment. Leta 2019 je doktoriral s tezo: Razvoj kadrov v gledališču.

Jaš Otrin comes from Maribor, where he graduated from the Conservatory of Music and Ballet. He later studied at the ballet academy in Munich. After several years of solo dance engagements in Germany and the Netherlands, he decided to work independently. During this time, he danced both in the Croatian National Theater in Zagreb and in the Slovenian National Theater in Ljubljana. After assuming the role of artistic director of the Ljubljana Ballet, he ended his dancing career. In 2010, he founded the agency OtrinArtManagement, which is a platform for artists of various performing arts and fine arts and for those who are looking for these artists. In 2012, he was engaged for two seasons as the manager of the Musiktheater im Revier GmbH, where he took care of the ballet group within this theater. Then he devoted himself to his studies. He studied business science, continued with musical theater management. In 2017, he received a Master of Arts and an MBA – General Management. In 2019, he received his doctorate with the thesis: Personnel development in the theater.

Objavljeno dne

Baletni premisleki in pomisleki: ALASTAIR MACAULAY / Šesta oddaja: 15. junij 2022

Šesta oddaja: 15. junij 2022 ob 18. uri

Baletni premisleki in pomisleki

ALASTAIR MACAULAY

Pogovor z Alastairom Macaulayem je vodila Tatjana Ažman. 

Alastair Macaulay, po rodu Anglež, je 40 let deloval kot kritik. V Angliji je bil glavni gledališki kritik pri Financial Times in glavni plesni kritik pri Times Literary Supplement V Ameriki je bil 11 let glavni plesni kritik pri New York Timesu. Pisal je za vse pomembne plesne revije (Dance Magazine, Ballet Review, Dancing Times, itd.) Deloval je tudi kot tutor in predavatelj plesne zgodovine na različnih akademskih institucijah v Angliji, med drugim pri Royal Academy of Dancing in v Labanovem centru. Kot kurator je deloval pri New York City Center. Predaval je na različnih simpozijih in konferencah, nekatere je tudi soorganiziral. Zdaj deluje na svobodi kot kritik in zgodovinar uprizoritvenih umetnosti. Ukvarja se z esejistiko, v kateri prepleta svoj interes za umetnost nasploh, tako sodobno, v katero pa vpleta tudi svojo fascinacijo do zgodovine. Napisal je kratko biografijo o Margot Fonteyn in objavil obširno knjigo intervjujev s koreografom Matthewom Bournom. Več o njem si lahko preberete na njegovi spletni strani. https://www.alastairmacaulay.com

Alastair Macaulay is a critic and historian of the performing arts. In 1983, he was founding editor of the British quarterly Dance Theatre Journal for its first five years. In 1988 and 1992, he was guest dance critic in New York to The New Yorker. In 1994-2007, he was chief theatre critic of the Financial Times (London), for which he also reviewed music and dance; and in 1996-2006 chief dance critic to the Times Literary Supplement. In 2007-2018, he was chief dance critic to the New York Times. He has also written for The Guardian and The Daily Telegraph, Dancing Times, Dance Magazine, Ballet Review, Ballet News, Opera, and Opera News. He has taught dance history, dance analysis, and related subjects at Juilliard and the 92nd St Y (in New York), the Royal Opera House, Sadler’s Wells Theatre, Royal Academy of Dancing, the Laban Centre for Movement and Dance, University of Surrey, University of London Goldsmiths College, and London Studio Centre (in the U.K.). He was chief examiner in dance history to the Imperial Society of Teachers of Dancing in 1987-2002. He has given successive lecture for Dansox at St Hilda’s College, Oxford (U.K.), and was chief lecturer at its 2019 inaugural dance summer school. An experienced and popular lecturer and broadcaster, he has contributed to conferences, symposia, and radio programmes in the U.K., U.S.A., Canada, France, and Italy, on Frederick Ashton, Merce Cunningham, Serge Diaghilev, Margot Fonteyn, Kenneth MacMillan, Mark Morris, Marius Petipa, Serge Prokofiev, Harold Pinter, Mark Morris’s L’Allegro, il Penseroso ed il Moderato, The Sleeping Beauty, Swan Lake, dance reconstruction, the teaching of dance history, multiculturalism in dance, and European theatre. In 1999, he was co-chairman of the Royal Academy of Dancing’s conference The Fonteyn Phenomenon; in the years 2012-2019, he convened a series of top-level seminars at the New York Library for the Performing Arts on The Sleeping Beauty (2012), Swan Lake (2013), Balanchine’s Serenade (2015), Giselle (2016), Nijinsky’s L’Après-midi d’un faune and Robbins’s Afternoon of a Faun (2017), Balanchine’s Apollo (2018), and Merce Cunningham’s Exchange and Channels/Inserts (2019). In 2018, he gave the NYU Center for Ballet and the Arts’ prestigious Lincoln Kirstein lecture, Balanchine and Ashton: Parallel Lives. In 2019, he was a director’s fellow at NYU Center of Ballet and the Arts. In 2020, he curated and introduced New York City Center Studio 5’s online series Great American Ballerinas. His short biography Margot Fonteyn was published in 1998 (Sutton Books, U.K.). His extensive book of interviews with the choreographer Matthew Bourne, Matthew Bourne and Adventures in Motion Pictures was published by Faber & Faber U.K. in 2000; a second edition, Matthew Bourne and his Adventures in Dance, with seven new chapters, was published in 2011. He is preparing a critical biography of Merce Cunningham for Farrar Straus Giroux (N.Y.). He has contributed chapters to books on dance history, dance analysis, multiculturalism in dance, and Mark Morris’s L’Allegro, il Penseroso ed il Moderato.

Objavljeno dne

Baletni premisleki in pomisleki: CHASE JOHNSEY / Peta oddaja: 7. marec 2022

Peta oddaja: 7. marec 2022

Baletni premisleki in pomisleki

CHASE JOHNSEY

Pogovor z Chasejem Johnseyom, ameriškim baletnim plesalcem iz Floride.

Chase Johnsey je ameriški baletni plesalec iz Floride. Kot otrok je intenzivno plesal »clogging« ( nekakšen ameriški step) in z njim tudi tekmoval. Z baletom se je začel ukvarjati dokaj pozno, pri štirinajstih letih. Izobraževal se je na Virginia School of the Arts, Lois Cowles Harrison Center for the Visual and Performing Arts in v Florida Dance Theatre. Leta 2004 se je pridružil baletu Trockadero in z njimi preplesal številne moške in ženske vloge. V tem času je dobival priznanja za svoje plesne izvedbe. V reviji Dance Magazine je bil leta 2008 uvrščen v njihovo rubriko 25 to Watch, na National Dance Awards, najbolj prestižni angleški plesni nagradi,  je bil leta 2017 izbran za najboljšega plesalca in bil nominiran za najboljšo izvedbo v vlogi Paquite. Po odhodu iz baleta Trockadero je leta 2019 s plesalcem Carlosom Renedo in Carolino Masjuan ustanovil Barcelonski balet, http://www.balletdebarcelona.com/en/, ki bazira na vključenosti, avtentičnosti in na osvobojenih spolnih restrikcijah. Chase je borec za enakost v plesnem svetu in za humane delovne razmere za plesalce.

Objavljeno dne

Baletni premisleki in pomisleki: MIHAELA DEVALD ROKSANDIĆ / Četrta oddaja: 16. februar 2022

Četrta oddaja: 16. februar 2022 ob 18.00

Baletni premisleki in pomisleki

MIHAELA DEVALD ROKSANDIĆ

Pogovor z Mihaelo Devald Roksandić, hrvaško balerino, prvakinjo baleta Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu, ki se je po koncu uspešne kariere leta 2013 odločila za na novo odprt dodiplomski študij baletne pedagogike na Akademiji za dramske umetnosti v Zagrebu. Leta 2019 je iz pedagogije magistrirala na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Zdaj deluje kot asistentka koreografov v zagrebškem baletnem ansamblu, dela intervjuje in piše članke za portal Plesna scena, za revijo Kretanja, katere sourednica je in za gledališke liste ter kot zunanja sodelovka predava na Akademiji za dramske umetnosti Zagreb.

Pogovor je vodila Tatjana Ažman, potekal pa je online v živo.
Objavljeno dne

Baletni premisleki in pomisleki: GEORGETTE GEBARA / Tretja oddaja: 27. september 2021

Tretja oddaja: 27. september 2021 ob 18.00

Baletni premisleki in pomisleki

GEORGETTE GEBARA

Pogovor z Georgette Gebara, baletno plesalko, libanonsko primabalerino, ambasadorko za umetnost v Libanonu, pedagoginjo in ustanoviteljico profesionalnega baletnega šolanja v Libanonu. Pogovor je vodila Tatjana Ažman. Pogovor je potekal online v živo.

Georgette Gebara

Georgette Gebara je baletna plesalka, libanonska primabalerina, ambasadorka za umetnost v Libanonu, pedagoginja in ustanoviteljica profesionalnega baletnega šolanja v Libanonu. Šolala se je med drugim v Kairu, Sirakuzu, New Yorku in Washingtonu. Je tudi diplomantka angleške in francoske literature. Vedno je bila in je še, borka za balet in ples nasploh v Libanonu, kljub težkim razmeram, ki tam prevladujejo. Leta 1972 je ustanovila prvo profesionalno plesno skupino v Libanonu, ki je žal zaradi izbruha vojne prenehala delovati  leta 1975. V času petnajstletne vojne je vztrajala in nadaljevala s poukom plesa. Celo življenje je delovala na različnih področjih, poleg plesa tudi kot piska člankov, kritičarka, predavateljica, pogosto je tudi koreografirala in bila umetniška svetovalka komisijam lokalnih festivalov ali producentom plesnih skupin. Leta 2017 je izdala svojo prvo knjigo. Je tudi avtorica programov za balet za francosko televizijo v Bejrutu. Za svoje predano delovanje je prejela številne nagrade.

Objavljeno dne

Baletni premisleki in pomisleki: ROBERT DEKKERS / Druga oddaja: 27. maj 2021

Druga oddaja: 27. maj 2021 ob 19.00

Baletni premisleki in pomisleki

ROBERT DEKKERS

Pogovor z Robertom Dekkerjem, koreografom, umetniškim direktorjem in ustanoviteljem baletnega ansambla Post:Ballet. Pogovor je vodila Tatjana Ažman. Pogovor je potekal online v živo.

Robert Dekkers

Robert Dekkers je mlad koreograf, ki prihaja iz Zahodne obale. Je ustanovitelj, umetniški direktor in koreograf sodobno baletne skupine Post:Ballet (2009), v kateri eksperimentira z umetniki iz različnih področij, razbija stereotipe in raziskuje meje baletne umetnosti. Skupina je v medijih mesta San Francisco prepoznana kot izjemno inventivna, kot dragocen unikat. Kot koreograf sodeluje z Kansaškim mestnim baletom, baletom iz Atlante, sjDANCEco, Smuin Ballet, Grand Rapids Ballet in Diablo Ballet, v katerem je bil med leti 2013- 2018 rezidenčni koreograf. Kot plesalec je sodeloval z baletom iz Arizone, ODC/Dance, Company C Contemporary Ballet in Diablo Ballet, v katerem je bil nominiran za nagrado Isadore Duncan za izjemen nastop kot posameznik. Plesal je v delih pomembnih koreografov kot Jose Limon, George Balanchine, Twyla Tharp, Paul Taylor in drugi. Leta 2017 je postal umetniški vodja Berkeley Ballet Theatre, plesne šole z raznolikim plesnim programom, namenjene posameznikom od najmlajših do najstarejših, ki omogoča plesni trening tudi obolelim za parkinsovo boleznijo. V njej je že nekaj let pred tem tudi poučeval. Pred enim letom se je Berkley Ballet Theatre povezal z Post:Ballet in postal njihova uradna šola. Plesalcem Berkeley Ballet Theatra  Post:Ballet omogoča možnost profesionalnega sodelovanja in pridobivanja dragocenih izkušenj skozi delavnice. Plodno sodelovanje med obema organizacijama je na stičišču vključevalnosti, ustvarjalnosti in strasti do plesne umetnosti. Dekkers kot pedagog sodeluje s profesionalnimi skupinami LINES Ballet, Smuin Ballet in ODC/Dance.

Robert Dekkers: Valček snežink v času novega koronavirusa

Robert Dekkers: Labodje jezero v času novega koronavirusa

Robert Dekkers: Dance moves on

Preberite več o Robertu Dekkersu

Objavljeno dne

Baletni premisleki in pomisleki: DANICA DOLINAR / Prva oddaja: 26. marec 2021

Prva oddaja: 26. marec 2021

Baletni premisleki in pomisleki

DANICA DOLINAR

Pogovor z Danico Dolinar, nekdanjo glavno urednico Uredništva za resno glasbo in balet na TV Slovenija, muzikologinjo, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju baletne umetnosti. Pogovor je vodila Tatjana Ažman.
Pogovor je potekal online v živo.

Play Video

Danica Dolinar

Glasba je že od rane mladosti spremljevalka na življenjski poti Danice Dolinar. Štirinajst let je pela v zborih RTV Slovenija in kot solistka posnela več plošč –  tudi Kekčevo pesem. Sodelovala je v radijskih in televizijskih glasbenih in igranih otroških in mladinskih oddajah, filmih ter v opernih predstavah ljubljanske operno baletne hiše.

Po gimnaziji in srednji šoli študija klavirja je študirala muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomirala z raziskovalno nalogo Slovenska baletna glasba v prvi polovici 20. stoletja, ki vključuje tudi bibliografijo slovenskega baleta.

V drugem letniku študija je začela honorarno sodelovati v Uredništvu za resno glasbo in balet Televizije Slovenija kot scenaristka in področna urednica oddaj o glasbenem in plesnem ljudskem izročilu ter baletu. Od leta 1979 je bila na Televiziji Slovenija redno zaposlena kot urednica, scenaristka in (ko)režiserka oddaj resne glasbe, baleta, opere in ljudskega izročila ter kot selektorica za nakup glasbenih in plesno-baletnih oddaj tuje proizvodnje, od leta 2001 do upokojitve 1.2.2021 pa je bila tudi urednica Uredništva glasbenih in baletnih oddaj.

Bila je članica mednarodne ekspertne skupine za glasbo in ples pri EBU ( European broadcasting Union ), članica «steering group« ( nadzornega odbora)  za  mednarodni evrovizijski tekmovanji Evrovizijski mladi glasbeniki in Evrovizijski mladi plesalci, članica IMZ  ( International Music and media Center ) s sedežem na Dunaju in ostaja njegova ambasadorka za Slovenijo.

Ob uredniškem in ustvarjalnem delu raziskuje slovensko in svetovno baletno zgodovino.

Sodelovala je v uredniškem odboru in je ena od piscev knjige Nekdanje svečanosti, prispevki za monografijo Pie in Pina Mlakarja.

Je avtorica in urednica mnogih dokumentarnih filmov in serij z glasbenega in baletnega področja, tv baletov in TV oper ter ljudskega glasbenega in plesnega izročila, za katere je prejela

nagrade na mednarodnih televizijskih festivalih ( Raduga v Moskvi, Zlata Praga v Pragi, Zlata harfa v Dublinu, Prix Italia, Dance Screen v Londonu, Video Dance v Parizu, nominacija za Emmy Award v Berlinu).

Povabljena je bila v mnoge mednarodne žirije za glasbene in plesne in baletne tv programe ( tudi Emmy Awards, Zlata Praga, Prix Italia, Zlata harfa, Raduga).

Kot urednica in izvršna producentka je sodelovala pri mednarodnih koprodukcijskih projektih, med drugimi tudi  pri tv baletih Romeo in Julija ter Don Kihotove sanje koreografinje Birgit Cullberg, pri tv baletu Dreyfus J’Accuse koreografa Borisa Eifmanna, plesnem video dance projektu European Dance Project in pri mednarodnih evrovizijskih koprodukcijah –  med njimi tudi The New European Songbook – Sheakespeare in The New European Songbook – Beethoven 2020, Evrovizijski mladi plesalci, Evrovizijski mladi glasbeniki in Evrovizijski zbor leta.

Že vrsto let sodeluje kot članica, predsednica ali podpredsednica v strokovnem svetu SNG Opera in balet Ljubljana.

Je avtorica razstave 100 let slovenskega baleta.

Prijava na spletne novice

Z vnosom podatkov se boste prijavili na prejemanje baletnih novic. Novice praviloma pošiljamo do največ štirikrat mesečno. Novice so vezane izključno na strokovne vsebine s področja baletne umetnosti. 

Obveščali vas bomo: o baletnih oddajah na televiziji, o novih aktualnih objavah, o posameznih baletnih dogodkih in o drugih vsebinah s področja baleta.

PRIJAVITE SE NA NOVICE

SLOVENSKI BALETNI PORTAL

BALET med VRSTICAMI

c/o DRUŠTVO BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE

ŽUPANČIČEVA 1

1000 LJUBLJANA