Slovenski baletni portal

med

Danski romantični balet pod okriljem Bournonvilla

Klasični balet kot vsaka druga zvrst plesa deluje po načelih gibanja, ki so jih skozi zgodovino človeštva raziskovali mnogi plesalci, koreografi in pedagogi, da bi poenotili metode plesa v natanko določeno tehniko, po kateri so delovali baletne šole in plesna gledališča po svetu. Najbolj znana izmed tehnik baleta je Vaganova metoda, ki se še danes uporablja kot izhodišče za poznavanje baletne umetnosti, a ji kljub svoji globalni prepoznavnosti ne smemo dovoliti zasenčenja drugih baletnih tehnik, ki so prav tako veljavne in uporabne kot sredstvo gibanja ter predstavljajo pomembno vlogo v samem razvoju baletne zvrsti. August Bournonville, danski plesalec in koreograf, je zaslužen za nastanek baletne tehnike Bournonville, ki se še danes uporablja kot ohranjanje baletne tradicije.

August Bournonville

 August Bournonville, rojen 21. 8. 1805 v Københavnu na Danskem, je že kot otrok oboževal balet, najverjetneje zaradi očeta (po rodu Francoz), ki je bil plesalec in koreograf ter direktor Kraljevega danskega baleta (The Royal Danish Ballet). Bournonville se je šolal v Københavnu vse do leta 1820 pod mentorstvom svojega očeta, nato je svojo plesno pot nadaljeval v Parizu, kjer je svoje življenje podredil umetnosti z rednim obiskovanjem muzejev, gledališč ipd. Kljub svetli prihodnosti v pariški operi, kjer je postal baletni solist, se je odločil za vrnitev v København. Leta 1830 postane baletni mojster Kraljevega danskega gledališča in v času svojega delovanja uvede mnoge spremembe, po katerih postane prepoznaven: izboljša tehnične standarde ansambla ter kot novost uvede poudarek na moških baletnih plesalcih, za katere ustvari mnogo solo koreografij. Bournonville je ustvaril kar 63 baletov, izmed katerih je danes najbolj priljubljen balet Silfida (La Sylphide), ustvarjen leta 1836 za balerino Lucile Grahn, ki je bila na premieri predstave stara samo 17 let. August Bournonville svojo plesno kariero konča leta 1848, vendar ostane na položaju direktorja še vse do leta 1877. V svojem življenju je veliko potoval in dobival navdih v umetnosti, vendar je kljub svoji pestri zapuščini baletnih predstav umrl (1879) z mislijo, da njegova dediščina ne bo pustila velikega vtisa na baletno umetnost. Ob pojavu danskega kraljevega ansambla v New Yorku leta 1956 se je priljubljenost Bournonvillovih baletov močno povečala in se ohranila vse do danes.

Balet SNG Maribor v Bournonvilli Silfidi; vir SNG Maribor; foto Tiberiu Marta

Poleg ustvarjanja umetnosti v vlogi plesalca, koreografa in delovanja kot baletni mojster, pa tudi kot direktor danskega kraljevega baletnega ansambla je Bournonville znan tudi po izumu svoje baletne tehnike, najbolj vidno uporabljene v njegovih gracioznih baletih. Velik vpliv nanjo so imeli Bournonvillovi predhodniki, kot so njegov oče (učitelj klasičnega, previdnega in natančnega baleta), Vestris (učitelj baleta s poudarkom na atletiki in moči v nogah), njegove muze, po katerih je imenoval korake (Jules Perrot, Maria Taglioni, Fanny Elssler ipd.), in mnogi danski pisatelji obdobja romantike, med njimi tudi slavni Hans Christian Andersen. Plesalci Bournonvillovega obdobja baletov so morali imeti dobro razvite igralske sposobnosti, saj so njegove predstave temeljile na prikazovanju življenja običajnih ljudi, pri čemer lahko sklepamo, da inspiracija za takšno tematiko izvira iz njegovih številnih potovanj po svetu.

Baria Taglioni kot Silfida v istoimenskem baletu Augusta Bournonvilla

Bournonvillova tehnika je bila okoli leta 1820 na prvi pogled zelo podobna francoski tehniki baleta, saj je vsebovala načelo navzven odprtega delovanja nog, iztegnjenih stopal in kolen, épaulementa, izraženega skozi zgornji del telesa ipd. Tisto, kar je ločevalo ti dve baletni metodi, je zadržanost v plesu Bournonvilla, ki se kaže v manjši nagnjenosti k spektakularnim trikom in preobsežnim gibom. Bournonvillovo tehniko, ki ne presega naravnih zmožnosti človeškega telesa, najhitreje prepoznamo po hitrem delovanju nog, ki se redkokdaj visoko dvignejo, saj so bili plesalci v obdobju romantike omejeni z novo obliko kostumov in dolgimi krili, zato dvigovanje nog poteka večinoma skozi nizki développépoložaj. V samem plesu ni statičnih poz ali poudarjenih korakov, saj so prehodi med njimi gladki in enakomerni, kar daje gledalcu občutek mehkobe in breztežnosti. Kot posledica takšnega načela delovanja nog so Bournonvillove koreografije največkrat zaznamovane s petit allegrom, ki dobro uprizarja izvedbo majhnih korakov z izjemno hitrostjo. Pri izvajanju skokov se plesalci gibljejo po principu “od – do”, kar  izhaja iz pomembnosti tekočega gibanja, značilnega za Bournonvillovo tehniko, zato se skoki izvajajo s pomočjo neelastičnih in kratkih pliéjev, pete se skoraj ne dotikajo tal, višina skokov pa je določena na podlagi naslednjega koraka, ki mora biti tako visok kot prejšnji. Za razliko od uporabe spodnjega dela telesa se zgornji del telesa uporablja kot dodatek za okras celotnega videza plesalca. V času romantike so bili v razvoju položaji rok port de bras, zato velik del Bournonvillove tehnike temelji na gibanju trupa, rok in glave v smeri gibanja nog. Značilno je, da so roke okrogle in simetrične oblike, dlani so obrnjene navzdol ali proti publiki, da bi bili gledalci vključeni v balet. Za prikaz milostljivosti in skromnosti morajo plesalci Bournonvillove metode imeti rahlo sklonjen pogled, a široko odprta ramena, kar je še eden izmed primerov uporabe kontrastov, ki se velikokrat pojavljajo pri izvedbi njegove tehnike.

Balet Augusta Bournonvilla

Bournonville je želel razviti baletno okolje, ki bi bilo drugačno od francoskega, zato je verjel, da so moški baletni plesalci enaki ženskim. Baletke Bournonvillove metode so plesale skoraj enake koreografije kot moški plesalci, zato so plesi vsebovali minimalistično dvigovanje nog in uporabo plesa na konicah prstov, kar lahko opazimo zaradi velikega poudarka na polprstih. Kot posledica so Bournonvillovi baleti vsebovali zelo malo duetnega plesa, kot ga poznamo danes, veliko več je bilo simetričnega plesa med plesalcem in plesalko.

Nena Vrhovec kot Čarovnica Madge v uprizoritvi baleta Silfida v SNG Opera în balet Ljubljana; vir SNG Opera in balet Ljubljana; foto Darja Štravs Tisu

Po obdobju romantike, okrog leta 1920, nastopi obdobje abstraktnih idej s čistimi gibi, brez dodatnih okraskov in pretirane dramatizacije, ki prevladuje kot ena izmed glavnih idej romantičnega gibanja. Neoklasicizem prevzame tehnika baletnega mojstra Georgea Balanchina, za katero so značilne dolge linije nog in rok, kar predstavlja popoln kontrast romantične baletne tehnike, ki jo je razvil Bournonville. Danes je poleg neoklasičnega baleta priljubljen tudi sodobni ples, ki ga vse več baletnih ansamblov po svetu vključuje v svoje repertoarje.

Konservatorij Augusta Bournonvilla

Zanimivo vprašanje, ki se pojavlja ob analiziranju Bournonvillove baletne tehnike, je, kaj sta razlog za njeno stagnacijo v razvoju in vzrok za upadanje njene priljubljenosti v današnjem času. Vsaka zvrst umetnosti izraža odsev stanja družbe v določenem kraju ob določenem času, zato tudi tehnika Bournonville kot del baletne umetnosti izraža del obdobja evropske romantike, za katerega je bilo značilno iskanje zatočišča pred realnostjo in močno izražanje čustev vidno uporabljeno v Bournonvillovih baletih. Kontrasti v uporabi telesa, sklonjeni pogledi, mehkoba v rokah in ostale značilnosti Bournonvillove tehnike so vse zrcalo romantične družbe, ki zaradi razočaranja nad francosko revolucijo deluje precej pesimistično. Že v obdobju neoklasicizma se začnejo pojavljati vidne razlike med danskim baletom in evropskim, ki izraža svoje težnje po spremembah in prikazovanju novih idealov, nastalih zaradi nestabilnega političnega dogajanja v mnogih evropskih državah. Bournonville skozi svoja potovanja po Evropi pride do sklepa, da je Danska zadnje upanje za ohranjanje klasičnega baleta, saj je bil prav on tisti, ki se je uprl nastalim spremembam. Po Bournonvillu prevzame Danski kraljevi balet novo vodstvo, ki se počasi oddalji od romantike in uprizarja komedije in satire, a kljub temu Bournonville uspe obdržati učne ideale Vestrisa skozi poučevanje v šolah, kasneje vodene s strani njegovih učencev.

Ionut Dinita kot James Ruben v uprizoritvi baleta Silfida Augusta Bournonvilla v produkciji Baleta SNG Maribor; vir SNG Maribor; foto Tiberiu Marta

Od romantike do danes se je svet drastično spremenil, zato prikazovanje preteklih idealov in idej skozi umetnost mnogo ljudem ne predstavlja sorodnega mišljenja, ki bi izražalo njihovo stanje v današnji družbi, kar nas privede do enega izmed razlogov za počasno upadanje priljubljenosti Bournonvillove tehnike v baletnih hišah po svetu dandanes. Ob analiziranju repertoarja današnjih baletnih ansamblov po svetu zaznamo, da največ Bournonvillovih baletov uprizarjajo evropske baletne hiše, na kar najverjetneje vpliva država izvora, v kateri je baletna tehnika nastala. Če pogledamo na zahod, v Združene države Amerike, je vpliv Bournonvilla slabo viden zaradi tako močne priljubljenosti Balanchinove metode gibanja, katere vpliv se je hitro globalno razširil, saj izziva plesalce, da se gibljejo izven meja zmožnosti okvirja svojega telesa. Baletna umetnost se je razvila in napredovala do izjemne stopnje, pri kateri Bournonvillova tehnika gibanja na trenutke deluje enostavno, mogoče tudi rahlo dolgočasno, kar tudi vpliva na upad njene priljubljenosti.

Catarina de Meneses kot Silfida v uprizoritvi baleta Silfida Augusta Bournonvilla v produkciji Baleta SNG Maribor; vir SNG Maribor; foto Tiberiu Marta

Razlog, ki balete Bournonvilla še ohranja na repertoarjih baletnih hiš, je sentimentalna vrednost ohranjanja tradicije, saj nas romantični baleti spominjajo na čas, ko je baletna umetnost začela dobivati veljavnost kot oblika plesa. August Bournonville je del baletne zgodovin,j e zaslužen za prispevanje k razvoju baleta do takšne oblike, kot ga večina ljudi pozna danes, zato je spomin na njegovo zapuščino nujno potreben, če želimo ohraniti tradicionalen, klasičen balet.

 

Viri in literatura:

August Bournonville. American Ballet Theatre. Na spletu. (Dostop: 19. 9. 2023)

Becky Dimock: What is Bournonville Method. Dance Parent 101. Na spletu. (Dostop: 19. 9. 2023)

Jennifer Homans, 2010: Apollo’s Angels. New York: Random House Trade Paperbacks.

Nichelle Suzanne: Bournonville Basics. Dance Advantage. Na spletu. (Dostop: 19. 9. 2023)

Types of Ballet: 10 Ballet Styles and Techniques. MasterClass. Na spletu. (Dostop: 19. 9. 2023)