Romeo in Julija je ena izmed najslavnejših ljubezenskih zgodb kar jih danes poznamo. Govori tako o ljubezni, kakor tudi o sovraštvu. Vzroka za silno sovraštvo med verskima družinama Capuletov in Montegov ne bomo izvedeli nikoli. Tragedija, ki jo je William Shakespeare napisal v 16. stoletju je bila v baletni izvedbi prvič uprizorjena leta 1940 na odru Marinskega gledališča, v koreografiji Leonida Lavrovskyega na glasbeno kompozicijo Sergeja Prkofievega. Veliko ljudi je mnenja, da je glasba Prokofieva najlepša kompozicija za balet in je brez dvoma moja najljubša. Danes je balet Romeo in Julija eden izmed najbolj znanih baletov poznan v večini klasičnih repertoarjev v režiji različnih koreografov povsod po svetu.
Zgodba govori dveh rosno mladih zaljubljencih, ki prihajata iz sprtih družin. Njuna ljubezen je močnejša od kakršnekoli druge sile, zato se na skrivaj poročita. Romeo mora zaradi okoliščin zapustit mesto Verona. Medtem Juliji njen oče vsiljuje zaročenca, Julija se v stiski zateče k patru Lorenzu. Zgodba se razplete z nepredvidljivimi dogodki in konča z smrtjo mladih zaljubljencev. Poleg ljubezni in prijateljstva, sovraštva, maščevalnosti in smrti so v tragediji uprizorjene teme tudi boj posameznika proti družbi, pomen usode in naključij v človekovem življenju, mladostniška nepremišljenost in prepad med generacijami.
V poletju 2021 sem se imela čast preizkusiti v vlogi Julije v baletu Romeo in Julija v koreografiji Tomaža Rodeta. Ta balet in vloga bosta prav gotovo imela posebno vlogo v mojem srcu, saj je to prvi celovečerni balet, ki sem ga imela možnost odplesati. V celotnem ustvarjalnem procesu priprave na baletno predstavo sem raziskovala Julijin lik in poskušala poiskati kako lahko v njem prikažem tudi svoj osebni značaj. Imela sem neverjetno priložnost, da sem se lahko učila od prvaka Mariborskega Narodnega gledališča Antona Bogova, ki je odplesal že nešteto predstav in se pogosto preizkusil v vlogi Romea. Anton me ni usmerjal le iz tehničnega vidika, temveč me je spodbujal k razmišljanju kako se poistovetiti z vlogo, kako postati Julija a vendar vlogi pričarati delček lastne osebnosti. Predstavo sem odplesala s slovenskim solistom Filipom Juričem, ki ima za sabo že vrsto let preplesane kilometrine baletnega solista. Od vseh vpletenih v ustvarjalni proces sem pridobila ogromno znanja za prihodnost in sem jim hvaležna za potrpežljivost in pripravljenost pomagati. V relativno kratkem obdobju sem zrastla kot plesalka ne le iz tehničnega vidika, temveč tudi iz igralskega. Da sem se lahko resnično poistovetila z vlogo sem sprva prebrala dramo Williama Shakepsepara, za boljše razumevanje zgodbe in Julije same. Zdi se mi, da mladi plesalci velikokrat postavimo prevelik pomen na tehniko, sploh po končani šoli, kjer je glavni poudarek na izboljšavi tehničnih sposobnosti posameznika. Tehnične sposobnosti so seveda zelo pomembne, vendar je pravi čar baleta izraznost in umetniški vtis, prezenca, ki ga plesalec pusti na odru. Zdi se mi, da je na nekakšen način plesalčeva dolžnost poznavanje dramskih zgodb na katerem temelji določen balet. Ob pričetku priprav na predstavo, sva se s Filipom osredotočila na izboljševanje pas de deuxov-ov (plesov v paru), da sva se bolje spoznala kot plesalca. Filip me je usmerjal, dajal napotke in je bil neprestano pripravljen pomagati. Ko pa sva se počutila že dovolj dobro in se dovolj dobro poznala sva se osredotočila na igralsko stran predstavitve osebnosti Romea in Julije. Za inspiracijo sem si na spletu ogledala različne balerine, ki so odplesale to veličastno vlogo.
Julija je v originalni zgodbi Shakespeara stara zgolj trinajst let. Predstavljam si jo kot navihano, razigrano, dobrosrčno dekle, ki sledi svojemu srcu ne glede na razmere. Skozi zgodbo in zaljubljenost v Romea se njena osebnost hitro spremeni iz prestrašene deklice v samostojno, odločno in trmasto žensko. Pri njenem značaju mi je najbolj všeč to, da sledi svojemu srcu in je za ljubezen pripravljena žrtvovati vse. Ko se po robu postavi svoji družini žrtvuje svoj položaj v družini, družbi. Med drugim je to dokaz kako hitro je postala močnejša, saj upor otroka staršu (na sploh ženske moškemu) v tistem času predstavlja zelo uporniško dejanje. Mogoče je bilo od nje naivno, da je bila pripravljena umreti za ljubezen, saj je bilo pred njo še celo življenje. Vendar je to dokaz njene odločnosti in na vse zadnje požrtvovalnosti za ljubezen njenega življenja. Sprva mi je »postati Julija« predstavljalo izziv, saj mi v moji karieri do takrat nikoli ni bilo treba »postati nekdo drug«. Kmalu pa sem med značajem Julije in svojim lastnim značajem opazila podobnosti, po naravi sem tudi sama navihana in razigrana. Na nekakšen način lahko rečem, da sem bila tudi sama »prisiljena« hitro odrasti, saj sem se pri 16 letih (sicer z lastno odločitvijo in stalno podporo staršev) odselila v Budimpešto, da nadaljujem svoje baletno izobraževanje. Seveda ne moremo primerjati razmer v katerih naj bi živela Romeo in Julija z današnjimi, vendar je to bil zame način kako sem lahko lažje postala Julija in ji pričarala značilnosti Antonete. Med plesanjem Julije sem se osredotočila na njene emocije, ki so me vodile skozi balet. Menim, da v baletu kot je Romeo in Julija tehnična dovršenost ni najpomembnejša, temveč je, da more vsak gib, vsako čustvo biti odkrito in priti iz srca.
Vloga Julije je bila vedno ena izmed mojih sanjskih vlog in zato še bolj cenim priložnost, da sem jo lahko izkusila. Zelo se veselim, da bom v letošnjem poletju imela možnost ponovno postati Julija, še bolj raziskati njen značaj in se še bolj poglobiti v vlogo in zgodbo. Seveda pa tudi, da bom lahko zopet plesala v Sloveniji.