Slovenski baletni portal

med

Poslovila se je Magdalena Vrhovec Dedović (1939 – 2024)

V petek, 27. septembra 2024 se je poslovila slovenska baletna umetnica, plesalka in pedagoginja MAGDALENA VRHOVEC DEDOVIĆ (1939 – 2024).
 
Magdalena Vrhovec Dedovič je slovensko baletno sceno oplajala v 70. in 80 letih prejšnjega stoletja.
Morda nekoliko pozabljena, a vendar časovno izjemno prisotna kot ena od osnovnih temeljev slovenske baletne umetnosti, ki se je s svojo izraznostjo podajanja vlog globoko zarisala v duše gledalstva, in oblikovala temelje slovenske baletne umetnosti.
Rojena 1939 leta, je končala študij klasičnega baleta v Ljubljani pri ruski pedagoginji Nadeždi Murašovi, ki je botrovala številnim baletnim umetnikom, ki so pomembno oblikovali podobo slovenskega baleta v 70. in 80. letih.
Željo po dodatnem izpopolnjevanju je uresničevala pri prof. Lydiji Wisiakovi. Leta 1958 je postala člnica ljubljanskega baleta. Pravi, da je imela srečo, ker so vloge prihajale k njej in jo osrečevale. Kadar vlog ni bilo, se je v svoji nekompromisni želji po umetniškem življenju razgledovala širše.
Tako se je leta 1960 odpravila v Novi sad, kjer je dve leti plesala glavne vloge v baletih La Sylphide, Labodje jezero in Giselle.  Leta 1964 se je odpravila na Švedsko, kjer je bila devet let vodilna balerina v baletnih skupinah v Göetebourgu in v sloviti skupini Birgit Cullberg. Gostovanja so bila glavni del njihovega delovanja. Dveletna hčerka Monika je bila skorajda del njene »prtljage« na gostovanjih po Skandinaviji. Seveda to ni bilo mogoče na gostovanjih po Evropi, ki so segala vse do južne Italije.
Devet let je trajala njena avantura v švedskem svetu baleta, tudi v skupnosti s soprogom Vlastom Dedovičem, kjer je prejela nagrado Lions Cluba za vlogo Giselle in nagrado tamkajšnje kritike.
Mit o romantičnem karakterju balerine Magdalene Vrhovec Dedovič se je razblinil prav na Švedskem, ko je z izjemnim uspehom oblikovala vlogo Medeje in s tem izpričala svoje izjemne umetniške sposobnosti. Izjemnosti svoje umetniške osebnosti je dokazovala in doživljala tudi v baletih Gospodična Julija in Bela košuta.
Pismo patra, ki ga je prejela po svoji predstavi na Švedskem, doživlja kot vrhunec svojega uresničevanja in umetniškega poslanstva v najglobjem smislu besede. Nič drugače ni z gospo, ki jo je v zaodrju »ujela« po predstavi, in ji izrazila svoje najglobje človeške emocije.
 
Dolga je vrsta osebnosti, ki jih je v različnih baletnih ansamblih izoblikovala Magdalena Vrhovec Dedovič:
Ženska v Povratnikih in v La valsu ter Rosalinda v Rosalindi Ronalda Hynda, Gospodična Julija v istoimenskem baletu Birgit Cullberg, Jela v Vragu na vasi Mlakarjevih, Esmeralda, Frigija v Spartaku, Dekle v Čudežnem mandarinu, Odette in Odile v Labodjem jezeru, Ofelija v Hamletu in mnoge druge.
 
Pedagoško delo Magdalene Vrhovec Dedovič z mladimi plesalci se je pričelo še za časa njene aktivne plesne kariere in nadaljevalo tudi po njej. Na Srednji baletni šoli tedanje Srednje glasbene in baletne šole, kjer je poučevala vrsto let, je vzgojila številne baletne plesalce, ki so zasedli mesta v ljubljanskem baletnem ansamblu.
 
Televizijo Slovenija je posnela dokumentarno oddajo o njenem življenju in delu. Leta 1975 je prejela Župančičevo nagrado za vlogi v Povratnikih in v La valsu.
 
Nedvomno je izjemno pomemben prispevek slovenski baletni umetnosti tudi Magdalenina podpora soprogu Vlastu Dedoviču, ki je s svojim koreografskim prispevkom baletni umetnosti Slovenije izoblikoval številne izjemne in unikatne koreografske umetnine, katerih večji del je posnet v arhivu Televizije Slovenije in predstavlja pomemben del zakladnice slovenske baletne umetnosti.

Leta 2015 je prejela najvišje stanovsko priznanje s področja baletne umetnosti, nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo.
 
Magdalena Vrhovec Dedovič je s svojim vseživljenjskim delom na področju baletne umetnosti zapustila neprecenljiv umetniški pečat, in se z njim za vselej zapisala v bogato zgodovino slovenske baletne umetnosti.

Poslednje slovo od Magdalene Vrhovec Dedović bo v ponedeljek, 7. oktobra 2024 ob 16. uri iz vežice Sv. Nikolaja na ljubljanskih Plečnikovih Žalah.

Umrl je častni predsednik DBUS, dr. Henrik Neubauer

V 96. letu starosti je umrl častni predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist ter pedagog Henrik Neubauer. Prav letos je bil Neubauer za svoje številne zasluge in prizadevanja na raznih področjih kulture in umetnosti deležen najvišjega priznanja v državi, Prešernove nagrade za življenjsko delo.

Neubauer, ki je 17. aprila praznoval 95. rojstni dan, se je z baletom začel profesionalno ukvarjati leta 1944, ko je v Ljubljani obiskoval baletno šolo Maksa Kirbosa. Sprva kot član baletnega zbora, nato pa kot solist je med letoma 1946 in 1957 nastopal v ljubljanski operni hiši.

Leta 1953 je končal študij medicine, istega leta pa je diplomiral tudi na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na koreografskem oddelku moskovskega GITIS-a (Ruski inštitut za gledališke umetnosti), v takratnem Leningradu, danes Sankt Peterburgu, in nato še v ZDA, kjer je pridobil diplomo predavatelja labanotacije (Labanove kinetografije).

Leta 1952 je začel koreografirati dramske, operne in nato še samostojne baletne predstave. Med letoma 1960 in 1972 je prevzel vodenje ljubljanskega Baleta, od 1972 do 1982 pa je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana.

Leta 1984 je za dve leti prevzel vodenje mariborske Opere. Od leta 1989 pa vse do leta 2002 je predaval na ljubljanski Akademiji za glasbo in tako rekoč ustanovil dodiplomski študijski program Operna šola. Kot plesalec in koreograf je sodeloval pri izvedbi večine najpomembnejših klasičnih in modernih baletov.

Podpisal se je pod več kot 80 samostojnih baletnih koreografij na glasbena dela slovenskih skladateljev. Poleg 34 opernih režij, med katerimi izstopajo naslovi tako iz klasičnega kakor tudi sodobnega repertoarja, je pripravil tudi 15 režij dramskih iger v francoskem jeziku. Za več svojih koreografij in režij je prejel prve nagrade na ljubljanskih baletnih in opernih bienalih.

Bilje tudi pomemben publicist in mednarodno priznan ekspert s področja opere, baleta in plesne umetnosti nasploh. Objavil je več kot 30 knjižnih izdaj in več kot 500 člankov. Za svoje delo je prejel več vidnejših priznanj in nagrad, med drugim zlati red za zasluge leta 2009.

Kot velik poznavalec operne literature in humanistično orientiran intelektualec je dal pomemben prispevek tudi k slovenski operni prevodni praksi, saj je prevedel več libretov iz glasbenogledaliških del Mozarta, Straussa mlajšega, Donizettija, Paškeviča in Rossinija.

Društvo baletnih umetnikov Slovenije izreka družini dr. Henrika Neubauerja izkreno sožalje.

O HENRIKU NEUBAUERJU

Dr. Henrik Neubauer se je rodil leta 1929. Po končani osnovni šoli v Goričah in gimnaziji v Ljubljani je leta 1953 hkrati diplomiral na ljubljanski baletni šoli in končal zdravniški študij na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Že v času študija je kot baletni plesalec sodeloval tudi z baletnim ansamblom SNG Opera in balet Ljubljana.

Po končanem študiju v Ljubljani je odšel v Moskvo in nato v Združene države Amerike, kjer se je izobraževal za koreografa.

Henrik Neubauer je edinstvena osebnost v slovenskem kulturnem prostoru. Že iz naštetih delovnih področij je vidno, da je v svojem plodovitem življenju zaznamoval številna umetnostna področja, hkrati pa je eden redkih, ki svoje življenjsko izkustvo uspešno prenaša tudi na teoretično področje glasbenega gledališča.
Henrik Neubauer nesporno sodi v vrsto velikih slovenskih baletnih plesalcev s 70 različnimi vlogami in pomembnim izjemnim koreografskim opusom 80 baletov, pri čemer je bila četrtina teh koreografij namenjena krstni predstavitvi baletov slovenskih skladateljev. Med slednjimi je tudi Festival na glasbo Marjana Lipovška Druga suita za godala iz leta 1966, ki je bil v kostumih in sceni v mestnih barvah in simbolih posvečen Ljubljani. Gotovo je Neubauer tudi osebnost z največjim teoretičnim znanjem s plesnega in opernega področja in je eden naših redkih opernih režiserjev z opusom več kot 30 režij in s temeljitim poznavanjem glasbenega gledališča in opere kot specifičnega medija. Opere in balete je postavljal tudi v Bolgariji, Avstriji, na Slovaškem in Irskem.
Neprecenljiva je njegova pedagoška dejavnost tako na plesnem (baletnem) kot na opernem področju. Poleg pedagoškega dela je pripravil program »Operna šola« na Akademiji za glasbo, program »Plesne dejavnosti« kot izbirni predmet devetletke in program »Višje šole za baletne učitelje«, s čimer je Glasbena in baletna šola v Ljubljani prerasla v Konservatorij za glasbo in balet. Dvakrat je bil gostujoči profesor na Hochschule für Theaterkunst v Berlinu (2001, 2005) in šestkrat predavatelj na Mednarodnem baletnem seminarju v avstrijskem Wolfseggu (med leti 2000 in 2012). Našo baletno in operno umetnost je z besedo in sliko predstavljal v organizaciji Gesellschaft für Musiktheater na Dunaju, kjer je organiziral tudi razstavo ob 80-letnici slovenskega baleta, predaval je še v Kölnu, Chicagu, Los Angelesu, Savonlinni, Münchnu, Essnu, Cabourgu, Bjelašnici, Ljubljani, Opatiji, Grožnjanu, na Dunaju ter na pogostih simpozijih pri nas.

Dr. Neubauer je pionir raziskovanja plesne preteklosti na Slovenskem in po njegovi zaslugi imamo Slovenci prvič celovit pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti pri nas. Z raziskovanjem preteklosti se ukvarja že od zgodnih šestdesetih let preteklega stoletja ko je napisal »Kroniko razvoja baletne umetnosti v Ljubljani«. Njegova tovrstna dejavnost, ki obsega do zdaj 33 knjig in nad 500 člankov, sega na področje baleta, opere, operete, splošne gledališke zgodovine, zgodovine glasbeno-gledališkega šolstva in številnih gledaliških učbenikov. Vse to tvori edinstveno kroniko glasbeno-gledališkega življenja pri nas in je z njegovo avtobiografsko knjigo ‘Obračun’ pomemben prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine. Njegova knjižna dela zadnjih let so ‘Opereta v Sloveniji’, ‘Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno’, ‘Petnajst let Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo’, ‘Davorin Jenko in njegova glasba za gledališče’ (v tej je popisal tudi Jenkove spomenike v Ljubljani), ‘Slovenske opere’, ‘Slovenski baleti’ ter leta 2020 ‘Svetovna zgodovina plesa’. Njegove knjige in učbeniki predstavljajo edino izvirno slovensko literaturo z navedenih področij.

Ne moremo tudi mimo njegovega prispevka pri oblikovanju in organizaciji kulturnega življenja tako na Slovenskem in še posebej v Ljubljani. V Ljubljani in tudi v Mariboru je deloval kot plesalec, koreograf ter operni in operetni režiser. V Ljubljani je deloval na pedagoškem področju kot predavatelj plesnih ter opernih igralskih predmetov, tu je afirmiral Festival Ljubljana doma in v svetu in tu je izdajal vsa svoja najpomembnejša publicistična dela.
Med njegovimi največjimi dosežki je gotovo, da je, pet let po prevzemu Festivala Ljubljana, zapisal naše mesto med največje evropske festivale s sprejemom v Združenje evropskih glasbenih festivalov. Vsi naši časopisi so novembra 1977 to objavili z naslovom ‘Veliko mednarodno priznanje’. Takrat je bilo članstvo omejeno le na ozek krog najpomembnejših festivalov kot so Edinburg, Bayreuth, Holland Festival, Berlin, Salzburg, Verona, Montreux idr. in v takratni Jugoslaviji poleg Ljubljane edino še Dubrovnik. Na čelu Festivala je Neubauer ostal tri mandatna obdobja do upokojitve.
Kot sekretar mednarodnega plesnega komiteja je v Ljubljani dvakrat gostil najvidnejše predstavnike plesnega življenja iz vsega sveta, organiziral srečanje najuglednejših svetovnih strokovnjakov za vzgojo opernih pevcev ter organiziral blejski sestanek predsedstva Glasbenogledališkega komiteja. Vedno je bil pri tem poudarek tudi na seznanjanju gostov z Ljubljano in Slovenijo, njenimi znamenitostmi in kulturnimi dosežki. Med vodenjem baletnega društva je organiziral več seminarjev tujih baletnih strokovnjakov s področja baletne medicine (dvakrat), metodike pouka, baletne kritike, stilnih razlikah v baletnih koreografijah in prehrani plesalca.

Za svoje delo je dobil številne nagrade, priznanja in častna članstva. Je častni predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, častni doktor Université da la Danse pri Centre culturel chorégraphique international v Parizu, dobitnik reda z zlatim vencem, nagrade glavnega mesta Ljubljana, dobitnik zlatega reda za zasluge Republike Slovenije ter odlikovanja turškega predsednika Erdogana »Ugledni starejši državljan sveta 2009«.

Delovanje dr. Henrika Neubauerja:

  • 1946 – 1957: član in solist ljubljanskega Baleta;
  • 1957 – 1961: asistent na Medicinski fakulteti v Ljubljani;
  • 1960 – 1972: vodja baleta in koreograf ljubljanskega baletnega ansambla;
  • 1972 – 1982: direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana;
  • 1984 – 1986: umetniški vodja Opere in baleta v Mariboru;
  • Od leta 1989: predavatelj na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani na pevskem oddelku in v Operni šoli, za katero je leta 1997 pripravil tudi program študija;
  • 1990: pridobi na podlagi priznanja umetniških del in nastopnega predavanja naziv docent za predmet gibno-stilnih elementov in operno igro; ;
  • Od leta 1997: izredni profesor na Akademji za gasbo Univerze v Ljubljani;
  • Od leta 2004: redni profesor na Akademji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Ustvarjalni opus dr. Henrika Neubauerja:

Dr. Henrik Neubauer je ustvarjal v Sloveniji, pa tudi v tujini, in sicer v Avstriji, Italiji, Hrvaški, Srbiji, Črni Gori, Irski, Bolgariji, Slovaški in drugje.

Njegov ustvarjalni opus predstavlja:

  • več kot 80 baletnih koreografij,
  • več kot 80 koreografij v opernih in dramskih predstavah,
  • več kot 40 koreografij za posebne prireditve,
  • 33 opernih in operetnih režij,
  • 15 režij dramskih iger v francoščini.

S slednjimi je gostoval tudi v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in Franciji.

Napisal je:

  • vel kot 36 knjig,
  • prek 500 člankov s področja opere in baleta.

Njegovo najpomembnejše publicistično in raziskovalno delo je Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji v dveh delih.

Predaval je doma in v tujini, ter sodeloval pri številnih enciklopedičnih edicijah.

Deloval je in še vedno deluje v številnih mednarodnih in domačih organizacijah, med drugim:

  • od leta 1973 v Mednarodnem gledališkem inštitutu (ITI-UNESCO), pri katerem je bil v letih 1992 – 2000 tudi predsednik Slovenskega centra, generalni sekretar in nato častni član Plesnega komiteja, tehnični svetovalec Izvršnega komiteja, še vedno pa je član predsedstva Komiteja za glasbeno gledališče,
  • aktivni član Dance Notation Bureau v New Yorku,
  • ustanovni član Alliance of Dance Notation Educators,
  • član Svetovalnega sveta International Dance Alliance.

V svoji bogati in raznoliki umetniški karieri je bil:

  • predsednik Slovenskega komornega glasbenega gledališča
  • predsednik Skupnosti slovenskih koncertnih agencij,
  • predsednik Koordinacijskega odbora jugoslovanskih koncertnih agencij,
  • predstavnik Festivala Ljubljana v Združenju evropskih glasbenih festivalov
  • predstavnik Festivala Ljubljana v Komiteju za zunajevropske umetnosti,
  • predsednik organizacijskega odbora 1. in 3. Tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev, član žirij mednarodnih baletnih tekmovanj v Avstriji,
  • član Sveta za glasbeno izobraževanje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstva za kulturo,
  • predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije.
  • 1971 je postal častni doktor Université de la danse v Parizu
  • 1983 je postal častni član Plesnega komiteja Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI).

Nagrade:

  • 1973 priznanje položaja umetnika izjemne kvalitete Komisije za razvrščanje umetnikov,
  • 1978 prva nagrada za režijo opera Carmen v izvedbi Opere SNG Maribor na Jugoslovanskem opernem bienalu v Ljubljani,
  • 1981 prva nagrada za koreografijo na Jugoslovanskem baletnem bienalu v Ljubljani za koreografijo in režijo baleta Romeo in Julija na glasbo S. Prokofjeva v izvedbi ljubljanskega baletnega ansambla,
  • 1986 priznanje za izjeno kreativno izvedbo glasbeno-scenskega projekta Kralj Lear z ansamblom Opere SNG Maribor na Jugoslovanskem opernem bienalu,
  • 2000 Škerjančevo priznanje Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani,
  • 2000 Betettova listina Društva glasbenih umetnikov Slovenije, Ljubljana kot skupinsko priznanje sodelavcem Enciklopedije Slovenije,
  • 2001 priznanje Ministrstva za šolstvo znanost in šport ter Ministrstva za kulturo ob 30 letnici tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev,
  • 2003 je prejel Nagrado Mesta Ljubljana,
  • 2009 Zlati red za zasluge Republike Slovenije
  • 2001 je postal častni predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije.

Baletni solist

Dr. Henrik Neubauer nesporno sodi v vrsto velikih slovenskih baletnih plesalcev. Njegove solistične plesne kreacije predstavljajo pomemben prispevek v razvoju slovenske plesne umetnosti.

Poustvaril je obširen opus vlog:

  • 1948: Pastir v »Diptihonu« M. Kozine (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1949: Grk in Vodja janičarjev v »Ohridski legendi S. Hrističa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1951: Paž v »Srednjeveški ljubezni« F. Lhotke (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1952: Joko v »Danina ali Joko, brazilska opica« P. Lindpaintnerja (v SNG Opera in balet Ljubljana in na gostovanjih v Avstriji),
  • 1952: Jelin stric in Ženin v »Vragu na vasi« F. Lhotke (v SNG Opera in balet Ljubljana in na gostovanjih v Avstriji),
  • 1955: Škric v »Coppeliji« L. Delibesa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Harlekin v »Nekdanjih svečanostih« R. Straussa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Mačka v »Lisici zvitorepki« I. Stravinskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1955: Beli konj v »Amazonke« I. Kogan-Semenova (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Prvi Tatar v »Polovskih plesih« A. Borodina (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Flavtist v »Ljubezni in pravdi«. G. F. Handla (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Plesalec v »Plesalcu v sponah« P. Mlakarjeve (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Bliščečnik v »Lepi Vidi« V. Ukmarja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1956: Norček in solist v mazurki v »Labodjem jezeru« P. I. Čajkovskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1957: Pes v »Fantastični prodajalni« G. Rossinija in O. Respighija (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1959: Pierre v »Čajni punčki« R. Savina (v SNG Maribor),
  • 1961: Till v »Tillu Ulenspieglu« R. Straussa (v Mladinskem gledlaišču Ljubijana),
  • 1961: Peter v »Petru in volku« S. Prokofjeva (v Mladinskem gledališču Ljubljana),
  • 1962: Solist v ritornelih »Beneškega zamorca« B. Blacherja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1966: Godec v »Godcu« V. Ukmarja (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1967: Knez Prospero, Kobold in Sabljač v »Maski rdeče smrti« S. Osterca (v SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor in na RTV – televizija Ljubljana),
  • 1967: Edward v »Sedmih smrtnih grehih« K. Weilla (V SNG Maribor),
  • 1968: Hillarion v »Giselle« A. Adama (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1968: Pater Lorenzo v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1969: Mercutio v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1969: Poslednji človek v »lIuzijah« S.Osterca (RTV – televizija Ljubljana),
  • 1970: Notar v »Navihanki« Anonimusa (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1971: Baletni mojster v »Rondoju o zlatem teletu« (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1971: Catalabutte v »Tmuljčici« P. I. Čajkovskega (v SNG Opera in balet Ljubljana),
  • 1972: Escalus v »Romeu in Juliji« S. Prokofjeva (v SNG Opera in balet Ljubljana).

Nekaj kritik solističnih nastopov:

“ … Henrik Neubauer je kot breztežni Joko, brazilijanska opica uprizarjal prave čudeže elastične prožnosti, da je v vseh potankostih lahko deloval tako resnično. Razen tega je imela ta opica pri vsej svoji porednosti tudi nekaj ganljivega v sebi, kar jo je počiovečevalo.”
(Tagespost, Graz, 1952)

“ … Henrik Neubauer je mimo suverenega obvladovanja najtežjih mest vdihnil vlogi Prvega tatarja v Polovskih plesih pravi smisel, značaj in pravo življenje. Da je tudi to vlogo rešil in prilagodil svoj temperament njenim zahtevam, je pripisovati dejstvu, da se povsem obvlada in tehniki pridružuje tudi oster čut za muzikalnost, kar omogoča Henriku Neubauerju sijajno prilagoditev različnim vlogam ter pravilno povezavo glasbenega in plesnega izraza.”
(Kulturni dnevnik, 1955)

“ … Vlogo Belega konja nam je letos predstavil izredno nadarjeni plesalec Henrik Neubauer. V svojem podajanju se je močno približal idealnemu liku neukročenega konja, kot ga zahteva delo samo.”
(Študentska tribuna, Ljubljana, 1955)

“ … Največjo težo vsega plesa nosi Henrik Neubauer v naslovni vlogi Plesalca v sponah. To je po fizični zmogljivosti kot po plesni intenziteti, ki ne sme popustiti od prvega skoka na oder do konca, niti v nepremični drži na tleh, silno težak ples. Ta zahteva od plesalca ne samo že velike tehnične obvladanosti, izvrstne kondicije, ampak tudi visoko in zrelo plesno moč. Priznati moram, da je Neubauer prav s tem plesom prikazal velik razvoj in da je premagal v sebi nekaj velikega.”
(Ljudska pravica, Ljubljana, 1956)

Koreograf in režiser

Izjemen koreografski opus dr. Henrika Neubauerja je obširen, izjemen in sila pomemben za razvoj slovenske baletne umetnosti ter slovenskih baletnih plesalcev. Ustvaril je vrsto izvirnih koreografij za številne krstne izvedbe del slovenskih skladateljev, katerih mnogi so tudi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegovemu koreografskemu opusu po obsegu gotovo ni para, številne njegove koreografije pa nesporno sodijo med najboljše, kar smo jih Slovenci ustvarili na tem področju.
Poleg tega je intenzivno ustvarjal tudi na področju koreografij za dramska in operna dela, režiral je dramske predstave v francoskem jeziku ter pripravljal koreografije za različne koncertne programe.
Je eden naših redkih opernih režiserjev s temeljitim poznavanjem glasbenega gledališča in
opere kot specifičnega medija, h kateremu ne moremo nekritično pristopiti z merili
dramskega gledališča. V tujini se operna režija ves čas razvija kot samostojna panoga. Za uspešno delovanje opernega režiserja so samoumevna posebna znanja, ki pa jih v okviru našega izobraževalnega sistema ni mogoče pridobiti. Prav zato je njegovo znanje in delovanje na področju opeme režije toliko bolj dragoceno.

Koreografije baletov:

  • 1957: Rondo o zlatem teletu (Einem) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1959: Čajna punčka (Savin – krstna izvedba) – SNG Maribor
  • 1960: Peter in volk (Prokofjev) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • 1961: Pomladno srečanje (B. Adamič – krstna izvedba) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • Till Ulenspiegel (R. Strauss) – Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • Beneški zamorec (Blacher) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1962 Balletto a 18 (J. S. Bach) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • In modo romantico (Schubert) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Ognjena ptica (Stravinski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Iluzije (Osterc – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1963: Kamniti cvet (Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1964: Soba (Auric) – SNG Maribor
  • In modo romantico (Schubert) – SNG Maribor
  • Obrežje plesalk (Ciglič – krstna izvedba) – SNG Maribor
  • Trnuljčica (Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1965: Vrag na vasi (Lhotka) – SNG Maribor
  • 1966: Arabeske za klavir (Osterc – krstna izvedba) – Študentsko kulturnoumetniško društvo
  • Akademik, Ljubljana
  • Concertino za harfo in godala (Ciglič – krstna izvedba) – Študentsko kulturnoumetniško društvo Akademik, Ljubljana
  • Festival (Lipovšek – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Godec (Ukmar – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Obrežje plesalk (Ciglič) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1967: Maska rdeče smrti (Osterc) – SNG Maribor
  • Maska rdeče smrti (Osterc) – TV Slovenija
  • Sedem smrtnih grehov (Weill) – SNG Maribor
  • Romeo in Julija (Čajkovski) – SNG Maribor
  • Uročena ljubezen (de Falla) – SNG Maribor
  • Hrestač delno (Čajkovski) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1968: Soba (Auric) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1968: Romeo in Julija (Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Srečala sta se – TV Slovenija
  • 1969: Goli cesar (Françaix) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Arabeske za klavir (Osterc) – TV Slovenija
  • Iluzije – potovanje skozi čas – TV Slovenija
  • Umirajoči labod po Fokinu (Saint-Saëns) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Gazele (Škerjanc – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Trnuljčica (Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Rondo o zlatem teletu (Einem) – TV Slovenija in ORF
  • 1972: Spartak (Hačaturjan) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Romeo in Julija (Prokofjev) – SNG Maribor
  • Gorjanske bajke delno (Kozina – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1973: Othello (Blacher) – SNP Novi Sad
  • 1975: Hamlet (Blacher) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1976: Caprice (Čajkovski) Balet Cork, Irska
  • Cyrano de Bergerac (Constant) NP Sarajevo
  • 1977: Bolero (Ravel) Baletna skupina Lidije Sotlar
  • Etude v modrem (Rameau – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Mladi 77 (Lewis – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Nočne sanje (Saint-Saëns) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • Na svoji zemlji (Kozina – krstna izvedba) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1978: Obrežje plesalk (Ciglič) – TV Slovenija
  • Ekspresije (Lebič – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1979: Klasična simfonija (Prokofjev) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1980: Ekspresije II (Lebič) – Baletna skupina Lidije Sotlar
  • 1981: Romeo in Julija (Prokofjev) Balet Celovec, Avstrija
  • Romeo in Julija (Prokofjev) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1983: Kurent (Petrić – krstna izvedba) – TV Slovenija
  • 1984: Vrag na vasi (Lhotka), Bratislava, Češkoslovaška
  • 1986: Bolero (Ravel) – SNG Maribor
  • 1987: Romeo in Julija (Čajkovski) – SNG Maribor
  • 1988: Gazele II (Škerjanc) – TV Slovenija
  • Peer Gynt (Grieg) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Vesela vdova (Lehar/Cook) HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • 1991: Etude a quattro (Rossini – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Pentada (Gabrijelčič – krstna izvedba) – TV Slovenija
  • 1992: Žar ptica (Stravinski) Balet HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • Impresije (Debussy – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Simfonični ples št.1 (Rahmaninov – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1993: Prijateljsko druženje (Grieg – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • Peter in volk (Prokofjev) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1993: Šah mat (Bliss) – SNG Opera in balet Ljubljana v Veldnu, Avstrija
  • 1994: Bolero (Ravel) – SNG Opera in balet Ljubljana v Cankarjevem domu
  • 1995: Mali princ (Vrhunc – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana
  • 1996: Šeherezada (Rimski-Korsakov) – HNK Ivan Zajc Rijeka
  • 1997: Prodajalna punčk (Bayer) – Srednja baletna šola, Maribor
  • 1998: Letni časi (Glazunov) – Srednja baletna šola, Maribor
  • 1999: Ognjena ptica (Stravinski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2000: Mařenka (Škerjanc) – TV Slovenija
  • 2001: Istrijanka (Pahor – krstna izvedba) – Srednja baletna šola, Ljubljana – na Dunaju, Avstrija
  • 2002: Možiček (J. Ipavec) – Srednja baletna šola, Ljubljana – v Šentjurju
  • Anina četvorka (B. Ipavec) – Srednja baletna šola, Ljubljana – v Šentjurju
  • 2004: Kons (Lebič – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana na Prevaljah
  • Krinke (Lebič – krstna izvedba) – SNG Opera in balet Ljubljana na Prevaljah

Koreografije v dramskih in opernih predstavah:

  • 1954: Lažnik – (Goldoni-Žigon) – SNG Drama, Ljubljana
  • Princeska in pastirček (Golia-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • Soročinski sejem (Musorgski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Gospa Biserna reka (Hsiung-Ukmar) – Drama HNK Zagreb
  • 1955: Svatba krvi (Lorca-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • Jurček (Golia-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1956: Tri sestre (Čehov-ljudska) – SNG Drama, Ljubljana
  • Norica iz Chaillota (Giraudoux) – SNG Drama, Ljubljana
  • Lažnik (Goldoni-Žigon) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • Mož, žena in smrt (Roussin) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Pohujšanje v dolini šentflorjanski (Cankar) – SNG Drama, Ljubljana
  • Henrik IV. − 2. del (Shakespeare-Žigon) – SNG Drama, Ljubljana
  • Janko in Metka (Moder) – SNG Drama, Ljubljana
  • Odstranite norca (Priestley-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1958: Šestero mušketirjev (Mihalkov) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1959: Škrjanček (Anouilh-Vodopivec) – SNG Drama, Maribor
  • 1959: Faust (Goethe-Ukmar) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Steklena kletka (Priestley) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Yerma (Lorca-Vodopivec) – SNG Drama, Ljubljana
  • 1960: Pajčolan iz mesečine (Bor) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Galileo Galilei (Brecht-Vodopivec) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Pesem hoče biti luč (Lorca) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Dva gospoda iz Verone (Shakespeare) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Zrelostni izpit (Lacour) – Mestno gledališče Ljubljansko
  • 1961: Kri v plamenih (socialne pesmi-Jež) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Iz take smo snovi kot sanje (Shakespeare-Vodopivec) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1962: Zlati petelin (Rimski-Korsakov) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Jánošik (Cikker) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Mrtvo pismo (Pinget-Božič) – Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Irkutska zgodba (Arbuzov) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1963: Če denar pade na skalo (Tupan-B. Adamič) – SNG Drama, Ljubljana
  • Gioconda (Ponchielli) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Zdraha na trgu (Wolf-Ferrari) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Smeh ni greh (poljska satira-Božič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Kar hočete (Shakespeare-Lebič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Hura soncu in dežju (Delft-Lesjak) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Strast pod bresti (O’Neill) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • 1964: Srečni zmaji (Remec-Lebič) – Slovensko ljudsko gledališče, Celje
  • Razkolnikov (Sutermeister) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Saloma (R. Strauss) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1965: Inventura 65 (Mikeln-Božič) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Traviata (Verdi) – SNG Maribor
  • Prodana nevesta (Smetana) – SNG Maribor
  • 1966: Pepelka (Popović) Mladinsko gledališče, Ljubljana
  • Čarodejka (Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Don Kihot (Massenet) – SNG Maribor
  • Zaroka v samostanu (Prokofjev) – SNG Maribor
  • Thais (Massenet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Ta sveti dan veseli dan (Drabosnjak-Vodopivec) – Slovensko stalno gledališče, Trst
  • 1967: Lepa čevljarka Eksperimentalno gledališče, Ljubljana
  • Gorenjski slavček (Foerster) – SNG Maribor
  • Soročinski sejem (Musorgski) – SNG Maribor
  • Gorenjski slavček (Foerster) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Sneguljčica (Golia-Žigon) – SNG Drama Ljubljana
  • 1968: André Chenier (Giordano) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Svet na mesecu (Haydn) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1969: Hoffmanove pripovedke (Offenbach) – SNG Maribor
  • Ocean (Švara) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Carmen (Bizet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1970: Pikova dama (Čajkovski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Trubadur (Verdi) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1971: Figarova svatba (Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Hovanščina (Musorgski) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Jurček (Golia-Vodopivec) – SNG Drama Ljubljana
  • Prodana nevesta (Smetana) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1972: Prodana nevesta (Smetana) – SNG Maribor
  • 1973: Domača naloga na potepu (Žmavc) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1974: Hodl de Bodl (Honeywood) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • Carmen (Bizet) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1975: Igra o zmaju (Kislinger) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1976: Der Frieden (Aristofan-Koder) – Celovec, Avstrija
  • Otroci imajo besedo ali Victor (Vitrac-Koder) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Maks žvižgač (Krüger&Volker) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1977: Povabilo v grad (Anouilh-Božič) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • Carmen (Bizet) – SNG Maribor
  • 1978: Hodl de Bodl (Honeywood) – Prešernovo gledališče, Kranj
  • 1979: Pasje srce (Bulgakov-Koder) – Mestno gledališče, Ljubljana
  • 1985: Igra o zmaju (Kislinger-Koder) – Drama SNG Maribor
  • 1987: Evgenij Onjegin (Čajkovski) – SNG Maribor
  • 1999: Janko in Metka (Humperdinck) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Madame Butterfly (Puccini) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2000: Rusalka (Dvořak) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2001: Don Giovanni (Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2004: Madama Butterfly (Puccini) – SNG Opera in balet Ljubljana

Krajše koreografije za baletno šolo, proslave in prireditve

  • 1952: Valse (Čajkovski) Dom sindikatov, Ljubljana
  • Poskočnica iz opere Morana (Gotovac) Dom sindikatov, Ljubljana
  • 1953: Kobold (Grieg) Dom vojnomedicinske akademije, Beograd
  • 1954: Ukrajinski ples Dom vojnomedicinske akademije, Beograd
  • 1957: Galop (Offenbach) Aranžerji, Lj in Narodna banka, Ljubljana
  • Aranžer na Havajih (Čajkovski) Aranžerji, Ljubljana
  • Dva kavalirja v tropih (Meyerbeeer) Aranžerji, Ljubljana
  • Grand pas de deux (Perl) Narodna banka, Ljubljana
  • Dva vagabunda (Meyerbeeer) Narodna banka, Ljubljana
  • Orientalka in Margie (Čajkovski) Iskra, Kranj
  • Dva klovna in ona (Meyerbeer) Iskra, Kranj
  • 1961: Hudič in polhi polharski večer, Grosuplje
  • 1962: Ples s sabljami (Hačaturjan) novo leto, Prešernov trg, Ljubljana
  • 1963: Tri klasične etude SBŠ, Ljubljana
  • Mazurka SBŠ, Ljubljana
  • Czardasz SBŠ, Ljubljana
  • Španski ples SBŠ, Ljubljana
  • Ukrajinski ples SBŠ, Ljubljana
  • 1965: Drsalca-akrobata novo leto, Maribor
  • Klovni in finale novo leto, Mariborb
  • 1967: Pas de quatre dragih kamnov iz baleta Trnuljčica (Čajkovski) SBŠ, Ljubljana
  • Karakterna etuda (Adam) SBŠ, Ljubljana
  • 1970: Klasična etuda SBŠ, Ljubljana
  • Slovesni balet odprtje svetovnega prvenstva v gimnastiki, Ljubljana
  • 1991: Hrestač – plesrestač – HHre snežink (Čajkovski) SBŠ, Ljubljana.
  • 1992: Starinski plesi (francoska dvorna glasba) z Ramovš Consort, Spittal, Avstrija
  • 1994: Ples lotosov (kitajski ljudski ples) plesna skupina Harlekin, Celje
  • 1997: Minuetto (Buterne) Akademija za glasbo, Ljubljana
  • Duet (Zamfir) 4. Slovenski festival znanosti v Cankarjevem domu, Ljubljana
  • Duet (brez glasbe) INFOS ’97 v Kavarni hotela Slon, Ljubljana
  • 1998: Pavana AG, Ljubljana
  • Rigaudon AG, Ljubljana
  • 1999: Baletna slika (Glazunov) umetniški večer Vuke Kumar Hiti, Koper
  • 2000: Anina četvorka (B. Ipavec – krstna izvedba) komorni zdravniški koncert v cerkvi sv. Florijana, Lj
  • 2001: Furlana iz opere Gioconda (Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • Pas de cinq, uvertura iz opere Gioconda (Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • Ples ur (Ponchielli) SBŠ, Ljubljana
  • 2001: Božična pastorala (Avgust Ipavec) Zagorje
  • 2002: Možiček (B. Ipavec skrajšano) zdravniški komorni koncert v cerkvi sv. Florijana, Ljubljana
  • 2003: Missa Populorum (Avgust Ipavec) Čedad-Cividale, Italija
  • 2005: Urška in povodni mož (Ravel) Prešernova proslava Blaž Potočnikove čitalnice, Ljubljana
  • 2009: Samsonov prizor Škofjeloški pasijon, Škofja Loka (ponovno 2015)
  • 2016: Barve zelenega smaragda (Avgust Ipavec) Sveta Gora nad Novo Gorico (in režija)

Krajše koreografije za filme in televizijo

  • 1962: Balončkar Mali vrtiljak – TV Slovenija
  • Lovec v gozdu Mali vrtiljak – TV Slovenija
  • Klavir in violine Mali vrtiljak – TV Slovenija
  • Orso bruno angleški film Lov na proklete, Bled
  • 1963: Od ljudskega plesa do baroka (različni skladatelji) – TV Slovenija
  • 1964: Na konicah prstov (baletni film)
  • Vizija (baletni film)
  • 1965: Sunday Kind of Love (Belle, Leonard, Rhodes, Prima) – TV Slovenija
  • Trepak iz opere Sneguročka (Rimski-Korsakov) – TV Slovenija
  • 1967: Ples v sanjah slovenski film Na papirnatih avionih
  • 1994: Figarova arija filmski portret Roberta Primožiča – TV Slovenija
  • 2000: Plesni prizori v nadaljevanki dr. France Prešeren – TV Slovenija

Operne in operetne režije

  • 1975: Ero z onega sveta (Gotovac) – SNG Maribor
  • 1977: Vaške pevke (Fioravanti) – SNG Maribor
  • 1978: Carmen (Bizet) – SNG Maribor
  • 1979: Tosca (Puccini) – SNG Maribor
  • Carmen (Bizet) – HNK Split, Hrvaška
  • Istrska svatba (Smareglia) Pula in HNK Ivan Zajc, Rijeka
  • Srečkova pesem (Offenbach) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1980: Trubadur (Verdi) – SNG Maribor
  • 1981: Analfabet (Lhotka-Kalinski) Stara Zagora in Blagoevgrad, Bolgarija
  • 1984: Traviata (Verdi) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Gorenjski slavček (Foerster) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1985: Partizanka Ana (Simoniti) – SNG Maribor
  • 1986: Ugrabitev iz seraja (Mozart) – SNG Maribor
  • Kralj Lear (krstna izvedba) – SNG Maribor
  • 1992: Lažna vrtnarica (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1994: Le cinesi (Gluck) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1995: Medij (Menotti) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • Konzul (Menotti) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 1999: Medij (Menotti) – SNG Maribor
  • Nesmrtni Kaščej (Rimski-Korsakov) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • 2002: Rita (Donizetti) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2003: Čudež v Kropi (Offenbach: La leçon de chant éléctromagnétic) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2004: Bastien in Bastienne (Mozart) – Srednja glasbena šola Ljubljana
  • 2004: Veliki dan Jožeta Dobrnika (Streul) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • Fantom v Händlovi hiši (Händel, Streul) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2006: Bastien in Bastienne (Mozart) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • Gledališki direktor (Mozart) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2007: Pierrot in Pierrette (Svete – krstna izvedba) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • Melodije srca (Gregorc) Zavod za kulturo, šport in turizem, Žalec
  • 2008: Skopuh (Paškevič) – Slovensko komorno glasbeno gledališče
  • 2009: Poslednja straža (Savin) Zavod za kulturo, šport in turizem, Žalec
  • Gledališki direktor (Mozart) – SNG Opera in balet Ljubljana
  • Ženitna pogodba (Rossini) – SNG Opera in balet Ljubljana

Režije opernih odlomkov

  • 1997: Figarova svatba – l. dejanje (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1998: Evgenij Onjegin – pisemski prizor in duet iz 4. dejanja (Čajkovski) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • Čarobna piščal – duet Papagene in Papagena ter Zoroastrova arija (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 1999: Figarova svatba – 2. dejanje (Mozart) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2000: Traviata – arije in dueti Violete in Alfreda (Verdi) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2001: La Bohème – 1. dejanje (Puccini) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • Janko in Metka – duet iz 1.dejanja (Humperdinck) – Akademija za glasbo, Ljubljana
  • 2007 Matiček se ženi – finale (Novak) – Srednja glasbena šola, Ljubljana

Režije francoskih dramskih predstav na Gimnaziji Poljane

  • 1996: Le bal des voleurs (Anouilh)
  • 1997: Au theatre comme au theatre (Servais)
  • Dom Juan – 2. dejanje (Molière)
  • On ne badine pas avec l’amour – 3. dejanje (Musset)
  • Colombe – 4. dejanje (Anouilh
  • 1998: Les precieux (Labiche)
  • Le major Cravachon (Labiche)
  • Permettez, Madame!… (Labiche)
  • 1999: La cité sans sommeil (Tardieu)
  • La jeune fille et le haut-parleur (Tardieu)
  • 2000: L’amour médecin (Molière)
  • 2001 La lycéenne (Feydeau)
  • 2002: Les Mariés de la Tour Eiffel (Cocteau)
  • 2003: Le bal des voleurs (Anouilh)
  • 2004: La grammaire est une chanson douce (Orsenna)

Nekaj kritik koreografskih in režiserskih del:

“ … V koreografskem oblikovanju Rondoja o zlatem teletu je Henrik Neubauer doumel eno najvažnejših resnic umetniškega ustvarjanja, namreč, da je najmočnejši jezik umetnosti jezik nasprotij, zato je nanje naslovil svoj koncept. Tako polne kompozicijske zavesti nasprotij nismo srečali še pri nobenemu koreografu pri nas.”
(Naši razgledi, Ljubljana, 1957)

“… Glavna zasluga za pomembnost predstave Čajne punčke pa gre brez dvoma dr. Neubauerju, ki je koreografiral osupljivo preprosto in sveže.”
(Slovenski poročevalec, 1959)

“ … Koreografsko se Beneški zamorec veže na najbolj zdravo plesno tradicijo, ki je zanjo značilna nekoliko elegična razpoloženjska nota. Neubauerja zaznamuje predvsem aksiomno čist odnos plesa do glasbe in nezmotljiv instinkt za arhitektoniko prostora in izpovednost in superiomi odnos do plesne tehnike, ki se ji koreograf ne predaja pod pritiskom manjvrednostnih kompleksov, ampak jo podreja zavestni izgradnji plesnega izraza in plesnega karakterjev.”
(Delo, Ljubljana, 1961)

“… Koreografija Iluzij ni preprosta. Njegova koreografska postavitev je stroga, plemenito čista in brez okraskov, stilno usklajena in samonikla.”
(Delo, Ljubljana, 1962)

“… Viharen uspeh ljubljanskega baleta. Zelo posrečena in živa koreografija Ognjene ptice, polna
invencije in poezije.”
(Gazzetta Nuova di Reggio, 1964)

“ … Za lep uspeh predstave gre levji delež nedvomno dr. Neubauerju, ki je storil več kot svojo dolžnost. Ob predstavi baleta Vrag na vasi se nam nehote porodi vprašanje ali so naši zares pičli, operni sestavi vedno dovolj smotmo uporabljeni, da bi dosegli v sedanjih razmerah čim boljši uspeh. Ob prijetnem presenečenju, ki nam ga je pripravil baletni ansambel, bi skoraj upal trditi nasprotno.”
(Večer, Maribor, 1966)

“ … V oblikovanju baleta Romeo in Julija je koreograf Neubauer strnil vse svoje desetletne napore in postavil na oder zrelo stvaritev, ki je arhitektonsko utemeljena, dinamično razvita in uravnana v valovanje ansambla, eksplozije bojev in mečevanja, privzdignjeno simfoničnost svečanosti in tišino grobnice, pripovedno je čista in jasna v porazdelitvi karakterjev drame, izpovedno je doživeta in resnična. Čutimo, da se nam predstavlja kot dorasla profesionalna družina, ki ta čas zmore velike stvari.”
(Delo, Ljubljana, 1968)

“ … Spretna režija Pikove dame se je opirala na odlično pripravljen izbor in na baletni ansambel, ki ga lahko uvrstimo na najvišjo raven in ki je predstavljal v koreografiji Neubauerja predstavo zase.”
(II Piccolo, 1970)

“ … Henrik Neubauer je ustvaril za predstavo Spartaka interesantno koreografijo. Z uspehom je
poskusil simbiozo klaslčneqa plesa s sodobnimi plesnimi oblikami, ki jih je spretno povezal s
folklornimi elementi. V celoti uspela predstava, ki jo lahko smatramo kot dober omen za baletni bienale v Križankah.”
(Kärntner Tageszeitung, 1972)

“ … Neubauer se je z zadnjo premiero Hamleta kot koreograf in režiser povzpel višje kot doslej.
Izjemnost novega baleta je tudi v tem, da se je koreograf izognil vsem sestavinam klasičnega baleta v najožjem pomenu besede, ki današnjega gledalca velikokrat motijo in istočasno pokazal obsežnost koreografskega slovarja.”
(Delo, Ljubljana, 1975)

“ … Tokrat lahko mirno napišem, da je prav režiserjev delež osnovno gibalo mariborske uprizoritve. Odrsko scenski izraz je bil realističen, živ, navdahnjen z ljudsko neposrednostjo, pri čemer smo doživeli duhovito izpeljano stilizirano ljudsko pripovedko o Eru z onega sveta, jasno vodeno v posameznih vlogah, ob izredno uglajenih ansambelskih scenah.”
(Delo, Ljubljana, 1975)

“ … Doživeli smo torej, vsaj tako mislim, prvič nekaj takšnega kot koreografirano režijo, kot možno pa pri nas še ne dovolj raziskano sodobno odrsko namero. Za klasično opero kot je Trubadur, pa je ta novejši pristop še bolj nenavaden. Izredno navdušenje polnega gledališča, ki se kar ni hotelo poleči, je bilo dokaz, da si predstava Trubadurja išče nadaljevanja tudi v prihodnji sezoni.”
(Večer, Maribor, 1977)

“ … Oživljena operna šola je Offenbachovo Srečkovo pesem izpeljala prisrčno, živo, tudi pevsko
mikavno; mladi so tako rekoč z obema rokama zagrabili za priložnost pevskega in igralskega nastopa, pri čemer jim je izdatno stala ob strani tudi spretnost in duhovitost režiserja Henrika Neubauerja.”
(Delo, Ljubljana, 1979)

“ … Koreografija Bolera Neubauerja pa pomeni s to baletno postavitvijo nedvomno vrh v naših scensko plesnih razčlenitvah.”
(Večer, Maribor, 1986)

“ … Premiera Ugrabitve iz Seraja v mariborski Operi bo ostala zapisana med repertoarnimi odličji sezon in dela mariborske operne hiše … Režisersko postavljanje in odrske akcije s komičnim in slikovitim tapeciranjem dogajanja pa je bilo z Neubauerjem tisti vzvod, ki ni nikjer popuščal. Predstava, ki si jo je vredno ogledati.”
(Večer, Maribor, 1986)

“… V SNG Maribor so pretekli petek uprizorili zadnjo letošnjo premiero in svetovno praizvedbo
glasbeno gledališkega dela Kralj Lear slovenskega skladatelja D. Božiča. Režiser Neubauer je vodil predstavo uglajeno ob seveda nekaterih že utečenih sposobnostih predvsem obeh dramskih igralcev.”
(Večer, Maribor, 1986)

“ … Neubauerjev Peer Gynt je narativni balet s preciznim risanjem posameznih verzov iz dramske pesnitve Henrika Ibsena na baletni oder. Pripovednost koreografije je najzgovornejša vplesih Peera z ženskami različnih karakterjev.”
(Delo, Ljubljana, 1988)

“ … Koreografija in režija Neubauerja, ki je vložil mnogo truda v tehnično dodelanost ansambla, kar ni enostavno za ansambel v nastajanju, se je razigrala v dramaturško najrazkošnejšem in najbolj vsebinsko poudarjenem tretjem dejanju Vesele vdove.”
(Novi list, Rijeka, 1988)

“ … Henrik Neubauer je v Lažnih vrtnaricah skrbel za odrski gib, za hojo, ki je bila graciozno baročna, za iznajdljivost nastopajočih, za sproščenost in tudi za soglasje med odrskim dogajanjem in glasbenim vodstvom … Zaradi sproščenih nastopov, zaradi prikazanega pevskega znanja in tudi zaradi odrske iznajdljivosti, lahko praktično pevsko delo – uprizoritev operne predstave ocenim kot zelo dobro in spodbudno. “
(Delo, Ljubljana, 1992)

“ … S težavo bi našli primernejšo komorno opero za diplomsko predstavo študentov pevskega oddelka ljubljanske Akademije za glasbo, kot je enodejanka Kitajke Wilibalda Glucka. Sinočnja predstava v ljubljanski Operi je pokazala, da delo zahteva gibčno petje, dejanje uglajeno gibanje, snov bogat dekor, glasba pa tenkočutno orkestrsko spremljavo. Vajeti igre so bile v rokah režiserja in koreografa Henrika Neubauerja. Vse štiri pevce Edito Garčevic, Marjetko Podgoršek, Ireno Svoljšak in Marjana Trčka – je v ljubezenskem štirikotniku predstavil z obilo življenjskosti in šarma. Samo želimo si lahko še več takih diplomskih produkcij.”
(Radio Slovenija, 1992)

“ … Koreografske – pedagoške sposobnosti Neubauerja so zablestele v njegovi odrski postavitvi
glasbene pravljice Peter in volk na glasbo Prokofjeva. To je vzoren primer seznanja otrok z glasbo, inštrumenti in pomenom plesnih gibov. Delo bi bilo vredno pokazati večjemu številu doraščajoče mladine.”
(Delo, Ljubljana, 1993)

“ … Opere, kakršna je Konzul ni mogoče režirati drugače kot konvencionalno, to pa je korektno opravil Henrik Neubauer.”
(Radio Slovenija, 1995)

“ … Reški balet je uprizoritev Šeherezade zaupal Henriku Neubauelju, ki je pripravil tudi libreto baletne predstave. Svojo vizijo Šeherezade je podredil sposobnostim ansambla, pri čemer je očitno, da ga je navdušila Diana Zdešar. Prav zato je vloga Parisade glavno ogrodje predstave, Šeherezada pa se kot simbol nedolžnosti in čiste ljubezni pojavi samo na začetku in koncu baleta. Da bi vsaj do neke mere ostal zvest naslovu, je koreograf in režiser v predstavo kompromisno vpeljal še nevidnega duha Džinija, ki je vez s Šeherezadinimi zgodbami, hkrati pa tudi povezava med realnostjo in spomini Šahriarja, ki so pravzaprav vsebina Neubauerjeve Šeherezade.”
(Delo, Ljubljana, 1996)

“ … Slovensko komorno gledališče je edino, ki mladim pevcem še omogoča javno nastopanje … Gledališki direktor v prevodu dr. Neubauelja je duhovita satira gledaliških prilik tistega časa. Glasba je duhovita, odrske besede spretno postavljene, pevsko primadonska spora in skakanje v lase pa markantna elementa dela.”
(Večer, Maribor, 2006)

“ … Mestni muzej Ljubljana se že nekaj časa ponaša s prenovljeno podobo Turjaške palače, ki je zdaj še veliko bolj prijetno okolje, primerno za različne kulturno – umetniške prireditve. Med skrivnostnimi zidovi muzeja pa se je za nekaj časa naselil tudi zapeljivi operni fantom … Čeprav komorne operne predstave v slovenskem prostoru niso novost, so vsekakor prej izjema kot pravilo. Fantoma v Händlovi hiši so tako v nadvse prijetnem okolju izvedli člani Slovenskega komornega glasbenega gledališča … Da so tovrstne predstave lahko prava glasbena osvežitev in izjemno doživetje, pa se lahko prepričate tudi na kateri od ponovitev.”
(Mag, Ljubljana, 2004)

“ … Kratko, toda zapleteno, skoraj detektivsko vsebino Fantoma v Händlovi hiši smo podoživeli v vseh opernih elementih, četudi je res šlo za pravo komorno glasbeno gledališče. Še več, poleg omenjenega društva Slovenskega komornega glasbenega gledališča, se pri nas nihče tako načrtno ne ukvarja s tovrstno produkcijo, ki jo je v svetovni glasbeno gledališki literaturi na pretek, nekaj pa bi se je našlo tudi pri nas.”
(Radio Slovenija, 2004)

“ … Po obsežnih in z visokimi umetniškimi dosežki doživetih svetovnih glasbenih dnevih, s katerimi se je začel tudi kulturni val predstav nove sezone, je za prijetno presenečenje poskrbelo Slovensko komorno glasbeno gledališče s sproščujočo enodejanko “Čudež v Kropi” Jacquessa Offenbacha … Igralsko zasedbo so dopolnili še Irena Svoljšak kot Anžetova baba ter Drago Grabnar in Henrik Neubauer kot Kroparja. Prevod Offenbachove “La leçon de chant electromagnetique” je pravzprav odlična predelava libreta Ernsta Bourgeta, v kateri je Jože Humer zgodbo aktualiziral in jo približal slovenskemu gledalcu … Statičnosti dogajanja v prostoru in času, ko je v ospredju živahen in humorja poln dialog, odgovarja minimalistična scena, poudarjena z režisersko idejo Henrika Neubauerja, ki izniči distanco med igralsko skupinico in občinstvom: ne samo, da večji del zasedbe odigra svojo vlogo kar iz avditorija; tudi glavni igralec (Anže) se pojavi med gledalci, svoj prihod na oder pa uprizori z drenjanjem skozi vrste. Da bi se gledalec poistovetil z nastopajočimi, poskrbi še odsotnost kostumografa, ki naredi igro zelo vsakdanjo, spontanost in neobremenjenost nastopa vseh petih akterjev pa daje realistični videz predstave. “
(Špela Tršinar)

Prevodi

Knjižni prevod

  • 1984 Millie J. Ragosta: Hiša na Curtinovi ulici

Prevodi opernih besedil

  • 1986: W. A. Mozart: Ugrabitev iz seraja (govorjeni del)
  • 1987: J. Strauss, ml.: Netopir (govorjeni del)
  • 2002: G. Donizetti: Rita (govorjeni del)
  • 2004: E. Streul: Fantom v Händlovi hiši
  • 2006: W. A. Mozart: Gledališki direktor
  • 2008: V. Paškevič: Skopuh
  • 2009: G. Rossini: Ženitna pogodba (priredba in dopolnitev)

Izdana knjižna dela in publicistika

Dr. Neubauer je pionir raziskovanja plesne preteklosti na Slovenskem in po njegovi zaslugi smo Slovenci prvič dobili celovit pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti pri nas. Prav tako je tvorec prvih teoretičnih del s področja plesa, giba in obnašanja v našem prostoru, ter strokovni sodelavec pri različnih enciklopedijah in leksikonih. Njegove knjige in učbeniki predstavljajo edino izvirno slovensko literaturo iz navedenih področij. Z raziskovanjem preteklosti se ukvarja že od zgodnjih šestdesetih let, njegova tovrstna dejavnost pa sega tudi na področje opere, splošne gledališke zgodovine in zgodovine glasbeno-gledališkega šolstva.
Tudi publicistična dejavnost dr. Neubauerja je izredno razvejana in obsežna. Njegovi
prispevki s področja plesne in operne umetnosti (o glasbeno-gledaliških delih, o osebnostih opere in baleta, o opernih in baletnih predstavah ter gostovanjih, glasbeno-gledališke kritike), ki jih je napisal prek 500, tvorijo edinstveno kroniko glasbeno-gledališkega življenja pri nas in so pomemben prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine.

Knjige in knjižice

  • 1958: Kronične bolezni kot vzrok smrti in nezmožnosti za delo v Sloveniji (študija mortalitetne in morbiditetne statistike)
  • 1960: Priročnik za vaje iz higiene
  • 1992: Glasbenogledališka dela slovenskih skladateljev (opere, operete, baleti)
  • 1993: Slovenian Theatre (v angleščini s sodelavci)
  • 1994: Slovenian Theatre – Théâtre slovène (v angleščini in francoščini s sodelavci)
  • 1997: Gib skozi stoletja (obnašanje, gibanje in odnosi med ljudmi od 15. do 19. stoletja)
  • 1998: Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I (od 17. stoletja do leta 1946)
  • Klasični balet I (metodološki učbenik za prvo leto pouka)
  • Ples skozi stoletja (starinski plesi – mejniki v razvoju plesne umetnosti)
  • 1999: 80 let slovenskega baleta (1918/19–1998/99)
  • Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji II (od leta 1946 do 1999)
  • Baletni besednjak (leksikon baletnega strokovnega izrazja)
  • 2000: Klasični balet II (metodološki učbenik za drugo leto pouka)
  • Vodnik po baletih slovenskih skladateljev
  • Vodnik po operah slovenskih skladateljev
  • 2001: Plesne dejavnosti (ples, ljudski plesi, starinski in družabni plesi) – učni načrt za izbirni predmet v programu osnovnošolskega izobraževanja
  • 2002: Razmišljanja o prihodnosti operne umetnosti v Sloveniji s pogledom v prihodnost in sedanjost
  • Razmišljanja o gledališki kritiki
  • 2003: Kocka sreče – pesmi jutranjice
  • Svetleča krila – pesmi jutranjice
  • Svet odrske igre (osnove gledališke igralske tehnike)
  • Razmišljanja o položaju baletne umetnosti v svetu in pri nas
  • 2004: Slovenska literarna dela na glasbenogledališkem odru
  • 2005: Karakterni plesi – plesi evropskih narodov na gledališkem odru
  • 2006: Umetnost koreografije
  • Od Možička do Arhitekture tišine (1926–2006)
  • 2008: Obrazi slovenskega baleta
  • Opereta v Sloveniji (zgodovinski pregled)
  • 2010: Spomini s potovanj – srečanja z umetniki, deželami in njihovo kulturo
  • Spretnost odrskega mečevanja (odrski borbeni prizori)
  • 2011: Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama – Balet
  • 2012: Obračun – moje delo in življenje
  • Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno 1941 – 1945
  • 2014: Petnajst let Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
  • Davorin Jenko in njegova glasba za gledališče
  • 2017: Slovenske opere
  • 2018: Slovenski baleti
  • 2020: Svetovna zgodovina plesa

Prispevki v drugih knjižnih izdajah

  • 1955: Osnovi kinetografije i njena primjena u folkloristici; v: Rad kongresa folklorista Jugoslavije na Bjelašnici
  • 1958: Kinetografija in njeni znaki; v: Slovenski ljudski plesi Primorske
  • 1963: Slavko Osterc in slovenski balet; v: Slavko Osterc, spominski zbornik
  • 1967: Kronika razvoja baletne umetnosti v Ljubljani; v: Gledališki list Opere in baleta Ljubljana
  • 1970: Kronika baletne šole v Ljubljani (z Lidijo Wisiak); v: 20 let Srednje baletne šole v  Ljubljani
  • Kratek kronološki pregled razvoja slovenskega baleta; v: Petdeset let slovenskega baleta
  • 1978: The Art of Ballet in Yugoslavia; v: 11. BCG Fiziološkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani
  • Yugoslav Folk Dances; v: 11. BCG Fiziološkega inštituta medicinske fakultete v
    Ljubljani
  • 1983: Jelena Dmitrijevna Poljakova; v: Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega  muzeja št. 40
  • 1985: Novitete v repertoarju ljubljanske Opere po osvoboditvi; v: Zbornik referatov simpozija o sodobni slovenski operni ustvarjalnosti
  • 1992: O baletu ob stoletnici zgradbe deželnega gledališča v Ljubljani; v: 100 let operne hiše v Ljubljani
  • 1993: Slovenia – High Artistic Quality Inspite of Political Changes; v: The World of Theatre
  • 1990-1992: Unter erschwerten Bedingungen (Die Tanzszene in den Staaten des ehemaligen Jugoslawiens); v: Ballett International št. 4
  • Traditions of Vocal Training in Slovenia and the Present Situation; v: Slovenian
    Theatre, Ljubljana
  • 1995: Miroslav Belović na međunarodnom ljubljanskom festivalu; v: Miroslav Belović – zbornik
  • Theatre in Slovenia; v: World Theatre Directory
  • Dance Theatre in Slovenia; v: World Encyclopedia of Contemporary Theatre
  • Music Theatre in Slovenia; v: World Encyclopedia of Contemporary Theatre
  • Carlotta Grisi – prva Giselle; v: Gledališki list Opere in baleta Ljubljana
  • 1998: Dance Research and Publication in Yugoslavia; v: International Encyclopedia of Dance
  • 2000: Petdesetletnica ustanovitve Baletne šole v Ljubljani; v: Zbornik Srednje glasbene in baletne šole
  • Slovenia – More Productions, Bigger Audiences; v: The World of Theatre 2000 Edition
  • 2002: Ljubljanski balet od začetkov do danes; v: 110 let ljubljanske Opere
  • 2003: Slovenia; v: The World of Theatre 2003 Edition
  • 2009: Razvoj baleta v Mariboru od prvih začetkov do danes; v: Devetdeset let Slovenskega  narodnega gledališča v Mariboru
  • 2010: The Creation of International Dance Day; v: Celebration of International Dance Day
  • Balet; v: Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama/Slovenski umetniki na hrvaških odrih

Sodelovanje pri leksikonih, slovarjih in enciklopedijah

  • 1966: Vsë o balete – Izdateljstvo Muzika Moskva Leningrad
  • 1972: Slovenski gledališki leksikon – Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 1972
  • 1974–1977: Ballett – Friedrich Verlag Velber bei Hannover
  • 1981: Gledališki besednjak – Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega,1981
  • 1981: Balet – Sovetskaja enciklopedija Moskva
  • 1982: The Concise Oxford Dictionary of Ballet-Second Edition – Oxford University Press London
  • 1982–1991 in 2001→: Slovenski biografski leksikon – Slovenska akademija znanosti in umetnosti
  • 1983 →: Terminološki slovar – Slovenska akademija znanosti in umetnosti 
  • 1984: Leksikon jugoslovanske muzike – Jugoslovenski leksikografski zavod Zagreb
  • 1985, 1991: Slovar slovenskega knjižnega jezika IV, V – Slovenska akademija znanosti in umetnosti Ljubljana
  • 1987–2002: Slovenska enciklopedija – Mladinska knjiga Ljubljana
  • 1997–1998: Veliki splošni leksikon – DZS Ljubljana
  • 1994: The World Encyclopedia of Contemporary Theatre – Routledge London and New York
  • 1998: International Encyclopedia of Dance – Oxford University Press New York Oxford
  • 2005–2006: Veliki angleško-slovenski slovar Oxford – DZS Ljubljana
  • 2011: Slovenika – Mladinska knjiga Ljubljana

Nekaj razmišljanj o knjižnih delih dr. Henrika Neubauerja:

“ … Obsežna knjiga Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji 1. ki je izšla pri založbi Forma 7, je prvi poskus zaokroženega pregleda razvoja baleta pri nas. Knjiga je rezultat štiridesetletnega dela dr. Henrika Neubauerja, izrednega profesorja za ples in operno igro na akademiji za glasbo ter med drugim tudi častnega doktorja Univerze plesa v Parizu … Avtor spremlja obdobja posameznih baletnih mojstrov, razčlenjuje sestavo ansamblov, posreduje podatke o pomembnejših plesalcih in plesalkah ter opisuje postavitve samostojnih baletov in gledaliških predstav, pri katerih so sodelovali baletni ansambli. Dodani so še kritični zapisi iz dnevnega in periodičnega tiska … “
(Delo, Ljubljana, 1997)

“ … Včeraj se je na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru mudil dr. Henrik Neubauer, izredni profesor za ples in operno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo ter mednarodno priznani raziskovalec in strokovnjak na področju opere in baleta … čeprav knjiga zadovoljuje strokovne kriterije, je dr. Neubauer prepričan, da je napisana dovolj zanimivo, da ni namenjena le baletnim plesalkam in plesalcem, temveč bo zanimiva tudi širšemu krogu bralcev, ki jih zanima tovrstna gledališka ustvaJjalnost in poustvarjalnost. Po mnenju recenzenta knjige Bojana Kavčiča pa gre za prvi poskus zaokroženega in natančnega pregleda razvoja baleta pri nas.”
(Večer, Maribor, 1997)

“ … Mnogi se večkrat sprašujemo, kako so živeli ljudje nekoč, kaj so delali, kakšni so bili. Zanima nas, kako so bili oblečeni, kako so se obnašali, in, ne nazadnje, kako so se gibali …. Odgovore na vsa ta vprašanja nam bo dala nova knjiga, ki obravnava obnašanje in gibanje, ravnanje z oblačili in njihovimi dodatki od poznega srednjega veka do začetka našega stoletja. … Knjiga je razdeljena v štiri sklope in zajema obdobje od konca 15. vse do vključno 19. stoletja. Na začetku sem izpostavila “gledališčnike”, vendar bi knjigi storili veliko krivico, če na koncu ne bi dodala, da je pisana zelo poljudno, strokovno preprosto. Naravnost ponuja se ljudem, še posebno mladim, ki bi radi čim več izvedeli o naši preteklosti. Sem sodijo tudi obleka, načini lepega vedenja in obnašanja …. Vsebino bogatijo risbe in fotografije.”
(Dnevnik, Ljubljana, 1997)

“ … Sodobna naglica je pravila obnašanja hudo poenostavila, pogosto na škodo znosnejšega sobivanja ljudi. Družabni protokol v še tako imenitnih okoljih je danes le bleda senca številnih natančnih zapovedi, ki jih je bilo treba v družbi obvladati v stoletjih, ki se raztezajo od petnajstega pa tja do devetnajstega. Prav zato je drobna knjiga dr. Henrika Neubauerja Gib skozi stoletja (s podnaslovom obnašanje, gibanje in odnosi med ljudmi od 15. do 19. stoletja, izšlo pri Formi 7) veliko več kot le priročniško čtivo za igralce, kostumografe in koreografe ali študente teh smeri. Zanimivo je že samo listati med risbami obveznih priklonov, kretenj s klobukom, vodenja dame za rook ali pod roko, med krinolinami in njihovimi različicami, med spreminjajočo se modo, ki kaže, kako smo se po eni strani osvobajali in po drugi praznili. … Ker nima niti sto strani, ker njen format ni ne velik ne težak, nam knjiga dela družbo, ne da bi nas obremenjevala. Slog ni zahteven ali priročniški, je jedrnat in lahko razumljiv, brez odvečnosti; izvor tujk je zanimivo pojasnjen.”
(Vikend magazin, Delo, Ljubljana, 1997)

Pedagoška dejavnost

Pedagoška dejavnost dr. Henrika Neubauerja je neprecenljiva tako na plesnem kot na opernem področju. Redko se zgodi, da je vrhunski umetnik in hkrati vrhunski strokovnjak pripravljen posvetiti toliko časa in energije vzgoji mladega kadra za glasbeno gledališče, hkrati pa lahko pokaže tudi izvrstne rezultate pedagoškega dela.

Vabljen na predavanja na univerzah doma in v tujini:

  • 1965: The Departments of Music and Theatre Arts, Slosberg Recital Hall, Brandeis University, Boston, ZDA – »Balet in Yugoslavia«
  • 1965: Dance Department of U.C.L.A.(University of California), Los Angeles, ZDA – »Balet Ljubljana«
  • 1965: Dance Department, Dallas Theatre Center, University Dallas, ZDA – Pouk mojstrskega 1. razreda in predavanji »Dance in Yugoslavia« & »My travels in U.S.«
  • 1965: Illinois Music Committee, University of Illinois, Chicago – »Ballet in Yugoslavia« – 2x
  • 1994: Konservatoriurn der Stadt Wien, Dunaj, Avstrija – Dvodnevno predavanje o organizaciji baletnih tekmovanj
  • 2001: Hochschule für Schauspielkunst »Ernst Busch«, Berlin – Predavanja o plesu, gibanju, stilu in gestiki v različnih obdobjih v teku letnega semestra
  • 2001: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Oddelek za predšolsko vzgojo – Gostujoči profesor. »Pouk starinskih plesov v okviru predšolske vzgoje«
  • 2001: Oddelek za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru – »Razmišljanja o prihodnosti operne umetnosti v Sloveniji s pogledom na preteklost in sedanjost«.
  • 2001: Muzikološki inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani – Seminar »Starinski plesi«
  • 2005: Hochschule für Schauspielkunst »Ernst Busch«, Berlin – Predavanja o plesu, gibanju, stilu in gestiki v različnih obdobjih

Vabljen na predavanja drugod v tujini in doma:

  • 1955: Tečaj iz plesne pisave po Labanu – kinetografije – Kongres folklorista Jugoslavije – Bjelašnica
  • 1956: Tečaj Labanove pisave – Savez folklorista Jugoslavije – Ljubljana 6.-15.2.1956
  • 1962: 1. posvetovanje o problemih opernobaletnih gledališč v Jugoslaviji, Ljubljana – »Baletna problematika v Jugoslaviji«
  • 1965: Ballet Guild of Chicago, Chicago, ZDA – »Ballet in Yugoslavia«
  • 1976: Jugoslovanski center Köln, Nemčija- »Ballett in Jugoslawien« (v nemščini)
  • 1976: Gesellschaft für Musiktheater (v nemščini), 9. Tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – »Baletna video produkcija Televizije Ljubljana« – 2x
  • 1986: Savonlinna, Finska – seminar “Opera as a popular feast” Komiteja za glasbeno gledališče ITI- »Opera in the open air«
  • 1986: II. International Workshop of Music Theatre, München, Nemčija – Predstavitev glasbenogledališke predstave ‘Kralj Lear’ D. Božiča ob videoposnetkih (v angleščini)
  • 1988: International conference: Dance Scholarship Today, Essen, Nemčija – Yugoslav report
  • 1990: Drama SNG Ljubljana – Predstavitev novega glasbenogledališkega dela ‘Telmah’ D. Božiča
  • 1990: Jugoslovanska glasbena tribuna, Opatija – Promocija glasbenogledališkega dela ‘Telmah’ D. Božiča
  • 1994: ITI International Musiktheater Workshop München, Nemčija – »Kulturelle Situation der Ausländer und ethnischen Minoritäten in Slowenien«
  • 1995: Međunarodni kulturni centar Muzičke omladine Hrvatske u Grožnjanu – Tečaj povijesnih plesova
  • 1995: Gesellschaft für Musiktheater, 28. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev baletnih videov Televizije Ljubljana,
  • 1996 V. International Workshop of Music Theatre, München, Nemčija – Predstavitev opere ‘Krog s kredo’ S. Osterca (v angleščini)
  • 1996: Gesellschaft für Musiktheater, 29. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih baletnih videov
  • 1996: Gesellschaft für Musiktheater, jesenski spored 1996, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih opernih videov
  • 1997: Gesellschaft für Musiktheater, Dunaj, Avstrija – Otvoritev grafične razstave jedkanic akad. kiparja Janeza Pirnata s predstavitvijo umetnika in njegovega dela
  • 1997: Gesellschaft für Musiktheater, jesenski spored 1997, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih opernih videov
  • 1998: Gesellschaft für Musiktheater, 31. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov (v nemščini), Dunaj, Avstrija – »0 slovenskem baletnem šolstvu« – 2x
  • 1999: Gesellschaft für Musiktheater, 32. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – Dvodnevna predstavitev slovenskih baletnih videov
  • 2000: Gesellschaft für Musiktheater, 33. Mednarodni tedni baletnih in plesnih filmov, Dunaj, Avstrija – »O zgodovini slovenskega baleta« – 2x
  • 2000: 26. Mednarodni baletni seminar v Wolfseggu, Avstrija – Slavnostni govor ob otvoritvi
  • 2001: Gesellschaft für Musiktheater, Dunaj, Avstrija – Slavnostni govor ob otvoritvi razstave »80 let slovenskega baleta«
  • 2001: Les rencontres europeennes des artistes, Cabourg, Francija – »Rights of performers in Central and Eastern European countries«; »With the perspective of enlargement, how can the European Union help prornote performers’ rights in Central and Eastern European countries« – uradni govorec
  • 2002: Položaj baletne umetnosti v svetu in pri nas – Simpozij ob 50-letnici ustanovitve Slovenskega gledališkega muzeja »Vidiki slovenske gledališke zgodovine«

Dr. Neubauer je s svojim koreografskim in režiserskim delom brez dvoma nadgradil temelje, ki so jih postavili njegovi predhodniki; z Golovinom, Mlakarjem in Šparemblekom predstavlja štiri najvidnejše in najvplivnejše slovenske koreografe. S svojim strokovnim znanjem in poznavanjem zgodovine evropskega in svetovnega baleta je zvišal kakovost obeh nacionalnih slovenskih baletnih ansamblov in ju postavil ob bok tujim operno baletnim hišam, ki se ponašajo z daljšo tradicijo ustvarjanja. Da se slovenski balet še vedno nahaja na tej poziciji in da uživa spoštovanje v mednarodnih krogih, je brez dvoma posledica Neubauerjevega preteklega dela v slovenskem baletnem prostoru.
Njegove strokovne knjige in učbeniki so prva resno zastavljena teoretična dela na plesnem področju, s katerimi je zapolnil vrzel v tovrstni literaturi, brez katere ne bi mogli pričakovati nadaljnjega razvoja in rasti baletne umetnosti pri nas. Knjiga Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I in II, pa predstavlja izsledke prve tovrstne raziskave baleta v Sloveniji, ki je obenem edinstvena kronika glasbeno gledališkega življenja pri nas.

Alenka Ribič: Slovenska poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

ALENKA RIBIČ, slovenska baletna prvakinja, prvakinja Baleta SNG Maribor in baletna mojstrica.

Vsak plesalec ve, kaj je ples, kaj lahko s plesom izraža in kakšne vrste plesa poznamo. Vsak plesalec tudi ve, kakšni občutki se ob plesu porajajo. A čeprav vsak te občutke dojema na svoj način, sem prepričana, da vsi plešemo iz lastnega zadovoljstva in ljubezni do plesa.

Ko enkrat začneš plesati, te ples prevzame in ti ne pusti več dihati brez njega. Vsak plié je tvoja zgodba, vsaka pirueta je tvoje potovanje. Potovanje v baletu je v dobrem in slabem zaznamovalo tudi moje življenje. Po 8 letih baletne šole in 35 letih kot prvakinja baleta v mariborskem gledališču, kjer sem zadnja leta tudi baletna pedagoginja in asistentka, se zavedam, da je balet ne samo spremenil moje življenje, temveč ga je popolnoma prevzel.

Nikomur ne pusti, da ti vzame veselje do plesa, samo nadeni si svoj »tutu« in pleši naprej!

Zelo mi je všeč misel igralke Sandre Bullock:

»Pravilo je, da moraš malo odplesati zjutraj, preden zapustiš dom, ker ti to spremeni način, kako boš hodil po svetu.«

In ja, ples nam spremeni način življenja – ples je naše življenje.

Marianela Núñez, Argentina: Poslanica ITI ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

MARIANELA NÚÑEZ, Argentina – mednarodno priznana baletna plesalka

Za pisanje zgodovine ni dovolj spomin. In zgodovina gledališča, tako kot zgodovina vsakega od nas, je tudi zgodovina drugih, zgodovina o tem, kako se je umetnost, kot je ples, selila in rasla na različnih zemljepisnih širinah.
 
Na stenah v poslopju Kraljevega baleta je obešena zakladnica fotografij, ki pripovedujejo o potovanju, zgodovina kliče svoje protagoniste, in ples v Argentini sije z vsakim od teh imen.
 
Pogosto se institucije, izogibajo soočanja z odmevom obrazov in z imeni preteklosti ter se potopijo v tiho anonimnost. 
 
Organizacije, ki jih promovira in podpira ITI-UNESCO, kot je na primer Argentinski plesni svet, oa pogosto delujejo kot primer tistih, ki se borijo proti pozabi.
 
Z vami sem v zavezi, da rešimo in oživimo zgodovino mojstrov, umetnikov in koreografov, ki so v preteklosti obogatili svet plesa in si zaslužijo, da so zgled prihodnjim generacijam. Zavedati se moramo, da plesalci nismo gledalci, ampak dediči plesne tradicije prepletene  z umetnostjo, dostojanstvom in odrekanjem ter tisti, ki se zavedamo, da smo za umetnost poklicani, ker ljubimo lepoto. Čeprav našo pozornost pritegneta sedanjost in prihodnost, pa ne smemo pozabiti, da brez trdnih temeljev preteklosti in brez kontinuirane rodovitnosti naše zemlje, plesno drevo ne more bogato uspevati. Korenine so tradicija in hkrati tisto, kar hrani našo umetniško dušo.

Mednarodni dan plesa 2024

29. april 2024

Mednarodni plesni komite, ki deluje pod okriljem Mednarodnega gledališkega inštituta ITI Unesco, je leta 1982 ustanovil Mednarodni dan plesa. Praznujemo ga 29. aprila, na rojstni dan Jeana-Georgesa Noverra (1727−1810), stvaritelja novodobnega baleta. Vsako leto na ta dan obkroži svet poslanica ene od znamenitih osebnosti s področja plesa. Namen praznovanja in vsakoletne poslanice je povezati vse zvrsti plesa, da bi častili to obliko umetnosti in vedno znova odkrivali njeno univerzalnost, da bi premagali vse politične, kulturne in etnične ovire ter povezali ljudi skozi mir in prijateljstvo v jeziku, ki mu pravimo PLES. 

Pri nas je leta 2009 Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) pričelo z objavljanjem slovenskih plesnih poslanic ob Mednarodnem dnevu plesa. Te slovenskemu plesnemu krogu in slovenski javnosti vsako leto sporoča eden od priznanih domačih baletnih in plesnih umetnikov. Prva, leta 2009, je bila zaupana koreografu, baletnemu plesalcu in Umetniškemu direktorju Baleta SNG Maribor Edwardu Clugu; druga, leta 2010 baletnemu plesalcu, koreografu, pedagogu in dobitniku strokovne nagrade Pia in Pino Mlakar 2010 za vseživljenjsko delo na področju baletne koreografije Vlastu Dedoviču; leta 2011 baletnemu plesalcu, koreografu, pedagogu, prejemniku strokovne nagrade Lydie Wisiakove 2011 za življenjsko delo na področju baletne umetnosti ter Prešernove nagrade za življenjsko delo 2018 Janezu Mejaču; leta 2012 baletnemu umetniku in častnemu predsedniku DBUS dr. Henriku Neubauerju; leta 2013 solistki baleta SNG Maribor in koreografinji Valentini Turcu; leta 2014 baletnemu plesalcu in prejemniku Prešernove nagrade za življenjsko delo 1996 Vojku Vidmarju, leta 2015 plesalcu, koreografu in prejemniku nagrade Prešernovega sklada 2015Gregorju Lušteku; leta 2016 baletni in plesni pedagoginji ter pobudnici Revij klasično-baletnih šol in društev RS Ani Vovk Pezdir;  leta 2017 baletnemu plesalcu, koreografu in predsedniku Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomažu Rodetu; leta 2018 baletni plesalki, pedagoginji in prejemnici strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo leta 2017 Ljiljani Keča, leta 2019 baletnemu plesalcu in umetniškemu vodji Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Petru Đorčevskemu, leta 2020 koreografu, plesalcu, režiserju, prejemniku Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2020 Milku Šparembleku in baletnemu plesalcu, prejemniku strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo leta 2019 in prejemniku Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 1996, Vojku Vidmarju, leta 2021 priznani baletni solistki Nini Noč, leta 2022 prejemniku Glazerjeve nagrade za življenjsko delo v letu 2021, priznanemu slovenskemu baletnemu solistu, Edvardu Dežmanu, leta 2023 slovenski baletni prvakinji, baletni pedagoginji in koreografinji ter prejemnici strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo, Neni Vrhovec, v letu 2024 pa poslanico sporoča slovenska baletna prvakinja in prvakinja Baleta SNG Maribor, Alenka Ribič.

Slovenska poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

Društvo baletnih umetnikov Slovenije, krovna organizacija s področja baletne umetnosti v Sloveniji

Slovenska plesna poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

ALENKA RIBIČ, slovenska baletna prvakinja, prvakinja Baleta SNG Maribor in baletna mojstrica.

Vsak plesalec ve, kaj je ples, kaj lahko s plesom izraža in kakšne vrste plesa poznamo. Vsak plesalec tudi ve, kakšni občutki se ob plesu porajajo. A čeprav vsak te občutke dojema na svoj način, sem prepričana, da vsi plešemo iz lastnega zadovoljstva in ljubezni do plesa.

Ko enkrat začneš plesati, te ples prevzame in ti ne pusti več dihati brez njega. Vsak plié je tvoja zgodba, vsaka pirueta je tvoje potovanje. Potovanje v baletu je v dobrem in slabem zaznamovalo tudi moje življenje. Po 8 letih baletne šole in 35 letih kot prvakinja baleta v mariborskem gledališču, kjer sem zadnja leta tudi baletna pedagoginja in asistentka, se zavedam, da je balet ne samo spremenil moje življenje, temveč ga je popolnoma prevzel.

Nikomur ne pusti, da ti vzame veselje do plesa, samo nadeni si svoj »tutu« in pleši naprej!

Zelo mi je všeč misel igralke Sandre Bullock:

»Pravilo je, da moraš malo odplesati zjutraj, preden zapustiš dom, ker ti to spremeni način, kako boš hodil po svetu.«

In ja, ples nam spremeni način življenja – ples je naše življenje.

Mednarodna poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

International Theatre Institute ITI
World Organization for the Performing Arts

Mednarodna plesna poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2024

MARIANELA NÚÑEZ, Argentina – mednarodno priznana baletna plesalka

Za pisanje zgodovine ni dovolj spomin. In zgodovina gledališča, tako kot zgodovina vsakega od nas, je tudi zgodovina drugih, zgodovina o tem, kako se je umetnost, kot je ples, selila in rasla na različnih zemljepisnih širinah.

Na stenah v poslopju Kraljevega baleta je obešena zakladnica fotografij, ki pripovedujejo o potovanju, zgodovina kliče svoje protagoniste, in ples v Argentini sije z vsakim od teh imen.

Pogosto se institucije, izogibajo soočanja z odmevom obrazov in z imeni preteklosti ter se potopijo v tiho anonimnost. 

Organizacije, ki jih promovira in podpira ITI-UNESCO, kot je na primer Argentinski plesni svet, oa pogosto delujejo kot primer tistih, ki se borijo proti pozabi.

Z vami sem v zavezi, da rešimo in oživimo zgodovino mojstrov, umetnikov in koreografov, ki so v preteklosti obogatili svet plesa in si zaslužijo, da so zgled prihodnjim generacijam. Zavedati se moramo, da plesalci nismo gledalci, ampak dediči plesne tradicije prepletene  z umetnostjo, dostojanstvom in odrekanjem ter tisti, ki se zavedamo, da smo za umetnost poklicani, ker ljubimo lepoto. Čeprav našo pozornost pritegneta sedanjost in prihodnost, pa ne smemo pozabiti, da brez trdnih temeljev preteklosti in brez kontinuirane rodovitnosti naše zemlje, plesno drevo ne more bogato uspevati. Korenine so tradicija in hkrati tisto, kar hrani našo umetniško dušo.

Poslovil se je baletni umetnik Ivo Kosi

20. marca 2024 nas je pretresla novica, da se je za vselej poslovil slovenski baletni umetnik, plesalec in koreograf, Ivo Kosi.

Ivo Kosi se je rodil v Ljubljani, 5. septembra 1940. Srednjo baletno šolo je končal v Ljubljani. V ljubljanskem baletnem ansamblu je začel honorarno nastopati leta 1963, že med šolanjem na srednji baletni šoli v Ljubljani, ki jo je končal leta 1968. V ljubljanski Balet je bil angažiran leta 1965 in v njem je ostal 30 let, do upokojitve leta 1995. Od leta 1990 je bil nastavljen kot koreografski asistent. Od prve vloge leta 1967 v šolski predstavi Hrestač, kjer je plesal Mišjega kralja, je pogosto imel solistične vloge, med drugim ponovno v Hrestaču, Čudežnem mandarinu, Posvečenju pomladi (On), Razuzdančevi usodi, Žici, Povratniku, Hamletu (Grobar), Plesu kadetov (Ravnateljica), Romeu in Juliji (Benvolio), Boleru, večkrat je nastopal tudi po televiziji. Predvsem pa se je od leta 1979, ko je pripravil Zrak na glasbo J.S:Bacha za skupino “Lidija Sotlar”, uveljavil kot koreograf. Za isto skupino je naredil še Romanco I.van Beethovna, Delavca D Bučarja, Balet za dva I., van Beethovna, Tarsko valo Janeza Gregorca, Srečanje Vangelisa, Omen S- Rahmaninova in Glasbo za vodi G-F-Händla. V ljubljanski Operi in baletu je koreografiral Zapeljivca, Balleti, Prerojenje, Koncert za violino in orkester v g-molu, Povodnega moža in Musiques funébres, v Mariboru Zorenje, za televizijo pa med drugim Krst pri Savici J. Goloba ter Štiri temperamente I. Petriča. Koreograf je bil tudi pri nekaterih opernih predstavah in produkcijah Srednje baletne šole v Ljubljani ter pri predstavi z godbo policije Cesarjeva nov oblačila norveškega skladatelja K. Vlaka.

Od Iva Kosija se bomo poslovili v sredo, 27. marca 2024 ob 13. uri na pokopališlču na Viču.

Baletni premisleki in pomisleki: CATHY MARSTON / 13. oddaja: 27. februar 2024

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

CATHY MARSTON

Trinajsta oddaja: 27. februar 2024

Pogovor s Cathy Marston je vodila Tatjana Ažman. 

Pogovor s Cathy Marston, objavljenem na YouTube kanalu DBUS,  je potekal preko spletnega komunikacijskega programa ZOOM, v živo 27. februarja 2024.

Ogled pogovora:

Cathy Marston je priznana in večkrat nagrajena angleška koreografinja. Plesno znanje je nabirala na Cambridgu in na londonski Kraljevi baletni šoli. Njene koreografije so postavljene po celem svetu, tako v Royal Opera House, San Francisco Ballet, Les Grand Ballet Canadien, Danish Royal Ballet, Cuban National Ballet in v še mnogo drugih pomembnih operno baletnih hišah. Njen značilen pečat so »prevodi« različnih zgodb v baletno govorico in tesno sodelovanje z dramaturgom kot tudi z ostalimi členi kreativnega procesa. Na oder je tako postavila življenjsko zgodbo čelistke v predstavi The Cellist, Charlotte Bronte Jane Eyre, Dh Lawrence Lady Chatterley’s Lover, Mrs Robinson ( njena adaptacija Charlesa Webba The Graduate), Snowbind ( navdih je dobila v zgodbi Edith Wharton Ethan Frome) in še mnoge druge. Deluje tudi kot umetniška vodja baletnih skupin. Šest let vodila Ballet Bern, trenutno je vodja Ballet Zurich. Več o njej si lahko preberete na njeni spletni strani. https://www.cathymarston.com/index.html  

Baletni premisleki in pomisleki: HELEN PICKETT / 12. oddaja: 3. januar 2024

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

HELEN PICKETT

Dvanajsta oddaja: 3. januar 2024

Pogovor s Helen Pickett je vodila Tatjana Ažman. 

Pogovor s Helen Pickett, objavljenem na YouTube kanalu DBUS,  je potekal preko spletnega komunikacijskega programa ZOOM, v živo 3. januarja 2024.

Ogled pogovora:

Helen Pickett je ameriška plesalka, igralka in koreografinja, rojena v San Diegu v Kaliforniji, ki je danes označena za eno najbolj prominentnih žensk v svetu baleta. Šolala se je na The Ballet Society of San Diego, na California Ballet in na San Francisco Ballet School. Leta 1987 se je pridružila Baletu Frankfurt, kjer je ostala 11 let. Potem jo je povleklo v igro, zato je odšla v New York, se pridružila The Wooster Group in dve leti študirala igro s Penny Tempelton. Kot igralka je sodelovala tudi z različnimi video umetnicami. Leta 2005 je dobila igralsko vlogo v predstavi Williama Forsytha Impressing the Czar in postavila svojo prvo koreografijo za bostonski balet. Do danes je postavila že več kot 40 baletnih predstav po celem svetu. Med leti 2005 in 2011 je nastopala v Royal Ballet of Flanders in od leta 2013 do 2017 v Saxon State Opera iz Dresdena. Pet let je bila hišni koreograf za atlantski balet. Leta 2020, v času kovid pandemije, je posnela nekaj plesnih filmov v domačem okolju preko platforme Zoom. V tem času je začela tudi serijo pogovorov, z naslovom Creative Vitality Jam sessions, skozi katero je intervjuvala 50 umetnikov. Po celi Ameriki je poučevala improvizacijsko tehniko Williama Forsytha. Deluje tudi kot motivacijska govornica za teme inkluzivnosti, podporo in grajenje skupnosti ter premisleke o kreativnosti. Magistrirala je leta 2011 iz likovne umetnosti v plesu na univerzi Hollins.

Helen Pickett, the California-born choreographer has created more than 30 ballets, most recently Eventide (Boston Ballet), Games (Ballet West), and Camino Real(Atlanta Ballet, where she is resident choreographer). She has been commissioned for future world premieres for the Pennsylvania Ballet, Scottish Ballet, and the London-based group, Sisters Grimm. Among other ensembles for which she has choreographed are Dance Theatre of Harlem, Washington Ballet, and Aspen Santa Fe Ballet; and important international companies in Vienna, Dresden, and Antwerp. For eleven years Pickett performed with the celebrated European dance company, William Forsythe’s Ballett Frankfurt, and acted with New York’s world-renowned theater company The Wooster Group. She collaborated with installation video artists and filmmakers including Eve Sussman, Toni Dove, and Laurie Simmons. She founded and created Choreographic Essentials, an intensive for college-age choreographers, and Step into Courage, a motivational creative workshop. Pickett won the Best Choreographer and Best Dance Production awards in Atlanta (2014 and 2015). She received a Fellowship Initiative Grant from the New York Choreographic Institute, a choreographic residency from Jacob’s Pillow, a Jerome Robbins Foundation New Essential Works Grant, an honorary doctorate from the University of North Carolina School of the Arts, and earned an M.F.A. in Dance from Hollins University.

Baletni premisleki in pomisleki: GABRIELE HASLINGER / 11. oddaja: 27. oktober 2023

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

GABRIELE HASLINGER

Enajsta oddaja: 27. oktober 2023

Pogovor z Gabriele Haslinger je vodila Tatjana Ažman. 

Pogovor z Gabriele Haslinger, objavljenem na YouTube kanalu DBUS,  je potekal preko spletnega komunikacijskega programa ZOOM, v živo 27. oktobra 2023.

Ogled pogovora:

Gabriele Haslinger je leta 1971 diplomirala na šoli baleta Dunajske državne opera in takoj po opravljeni diploma na visoki šoli postala članica baleta Dunajske državne opera, kjer je leta 1975 prejela naziv prvakinje baleta. Plesala je nosilne in solistične vloge v številnih produkcijah klasičnih in sodobnih baletov kot so Trnuljčica, Don Kihot, Labodje jezero, Festival cvetja v Genzanu, Serenade koreografa Georga Balanchina, Ognjena ptica, Daphnis in Chloe in mnogih drugih. Pogosto je plesala z Rudolfom Nurejevim ter Anthonijem Dowellom . Po končani bleščeči plesni karieri je zaključila študij za baletno pedagogiko – smer klasični balet na Akademiji de la Danse v Monte Carlu, ki ga je vodila Marika Besobrasova. Danes poučuje klasični balet in repertoar na Baletni akademiji Dunajske državne opere kot baletna mojstrica in pedagoginja pa je gostja številnih baletnih ansamblov.

Gabriele Haslinger was 6 years old when she was accepted at the prestigious ballet school of the Vienna State Opera, 14 when she received her employment contract to the Vienna State Opera Ballet and 21 when Rudolf Nureyev (Soviet-born ballet dancer and choreographer, 1938 – 1993) specifically chose her of all ensemble members as his partner for a series of roles – at a time, when she had not even reached her soloist status yet. This was followed by dance partners like Sir Anthony Dowell CBE (retired British ballet dancer, former artistic director of the Royal Ballet), Kevin Haigen (American ballet dancer and educationalist) or Michael Birkmeyer (Austrian ballet dancer and choreographer) to name just a few. Gabriele was acclaimed for her virtuosity and elegance and for making the most technically demanding roles seem effortless and gracious. Little did she know that at the age of only 27, she would have to retire from her active stage career. Untimely endings, the proverbial ‘closing doors’, were not uncommon in the life of Gabriele Haslinger, be it in her professional life or in her personal endeavours. Whenever there would have come the moment to finally enjoy the fruits of her efforts, she was actually not given an awful lot of time to glory in her achievements. Two failed marriages and a premature ending of her stage career as a ballet dancer are the most painful life events Gabriele had to experience. And yet she is convinced: “Ultimately, adversity has allowed me to have a more colourful, more diverse life.”

Prešernova nagrada 2024 dr. Henriku Neubauerju

Prešernova nagrada 2024

dr. Henriku Neubauerju

Prešernov nagrajenec za leto 2024 je poleg pesnice Erike Vouk tudi baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer, so sporočili z Upravnega odbora Prešernovega sklada.

Kot je zapisano v utemeljitvi, jedro Neubauerjeve ustvarjalnosti predstavlja kreacija koreografij in priprava opernih režij. Do danes se je Prešernov nagrajenec podpisal pod več kot 80 samostojnih baletnih koreografij na glasbena dela slovenskih skladateljev. Poleg 34 opernih režij, med katerimi izstopajo naslovi tako iz klasičnega kot iz sodobnega repertoarja, je pripravil tudi 15 režij dramskih iger v francoskem jeziku. Za več svojih koreografij in režij je prejel prve nagrade na ljubljanskih baletnih in opernih bienalih. Je tudi pomemben publicist in mednarodno priznan izvedenec s področja opere, baleta in plesne umetnosti nasploh. Objavil je več kot 30 knjižnih izdaj in več kot 500 člankov. Za svoje delo je prejel več vidnejših priznanj in nagrad, med drugim zlati red za zasluge leta 2009.

Kot velik poznavalec operne literature in humanistično orientiran intelektualec je dal pomemben prispevek tudi k slovenski operni prevodni praksi, saj je prevedel več libretov iz glasbeno-gledaliških del Mozarta, Straussa ml., Donizettija, Paškeviča in Rossinija, je tudi zapisano v utemeljitvi.

Neubauer je od leta 1989 do leta 2002 predaval na ljubljanski Akademiji za glasbo in velja za ustanovitelja dodiplomskega študijskega programa Operna šola.

Henrik Neubauer se je z baletom začel profesionalno ukvarjati leta 1944, ko je v Ljubljani obiskoval baletno šolo Maksa Kirbosa. V ljubljanski operni hiši je v letih med 1946 in 1957 nastopal sprva kot član baletnega zbora, nato pa kot solist. Leta 1953 je končal študij medicine, istega leta je diplomiral tudi na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na koreografskem oddelku moskovskega GITIS-a (Ruski inštitut za gledališke umetnosti), v Leningradu in nato še v Združenih državah Amerike, kjer je pridobil diplomo predavatelja labanotacije (Labanove kinetografije). 

Leta 1952 je začel koreografirati dramske, operne in nato še samostojne baletne predstave. V letih med 1960 in 1972 je prevzel vodenje ljubljanskega Baleta, od 1972 do 1982 pa je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Leta 1984 je za dve leti prevzel vodenje mariborske Opere. Od leta 1989 do leta 2002 je predaval na ljubljanski Akademiji za glasbo in velja za ustanovitelja dodiplomskega študijskega programa Operna šola. Kot plesalec in koreograf je sodeloval pri izvedbi večine najpomembnejših klasičnih in sodobnih baletov.

Henriku Neubauerju za Prešernovo nagrado izkreno čestitamo!

Preberite več o Henriku Neubauerju – tukaj

Preberite intervju s Henrikom Neubauerjem na spletnem baletnem portalu leta 2022 – tukaj

Prešernov nagrajenec v letu 2024 je dr. Henrik Neubauer

Iz Upravnega odbora Prešernovega sklada so sporočili, da v letu 2024 prejme Prešernovo nagrado za življenjsko delo poleg pesnice Erike Vouk še baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. 

Dr. Henriku Neubauer izrekamo iskrene čestitke!

Preberite več o dr. Henriku Neubauerju tukaj

Baletni premisleki in pomisleki: Mário Radačovský / 10. oddaja: 17. oktober 2023

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

MÁRIO RADAČOVSKÝ

Deseta oddaja: 17. oktober 2023

Pogovor z Máriom Radačovským je vodila Tatjana Ažman. 

Pogovor s Máriom Radačovským, objavljenem na YouTube kanalu DBUS,  je potekal preko spletnega komunikacijskega programa ZOOM, v živo 17. oktobra 2023.

Ogled pogovora:

Mário Radačovský se je po diplomi na Plesnem konservatoriju Eva Jaczová v Bratislavi leta 1989 pridružil baletu Slovaškega narodnega gledališča in v zelo kratkem času postal solist. Leta 1992 je prejel ponudbo za zaposlitev v Nizozemskem plesnem gledališču Jiříja Kyliána v Haagu, pred prihodom pa je sklenil najprej polletno pogodbo z Baletom Narodnega gledališča Brno kot solist. V Nizozemskem plesnem gledališču Jiříja Kyliána je spoznal nekatere izmed najpomembnejših koreografov svojega časa, med drugimi Jiříja Kyliána, Matsa Eka, Nacha Duata, Ohada Naharina, Williama Forsytheja, Édouarda Locka in druge. Leta 1999 je postal prvi solist Les Grands Ballets Canadiens v Montrealu, nato pa se je leta 2000 vrnil v balet Slovaškega narodnega gledališča kot gostujoči solist in kasneje njegov umetniški vodja v letih od 2006 do 2010. Leta 2011 je ustanovil ansambel Balet Bratislava, ki ga je vodil do njegove razpustitve leta 2013. Od sezone 2013 je umetniški vodja Baleta Narodnega gledališča Brno. Leta 2018 je končal magisterij iz koreografije na Akademiji za uprizoritvene umetnosti v Pragi. Kot koreograf je začel ustvarjati leta 2002 v Les Grands Ballets Canadiens v Montrealu. Prvo delo Radačovskega je bila miniatura Pismo, sledila sta Navdih (2002) in Železniška postaja (2004). Po vrnitvi v Slovaško narodno gledališče je postavil balete Change (2005), Meeting the Swan I. (2007), Warhol (2007), 68 (2008) in Everest (2009), v Baletu Bratislava pa Monos (2012), Queen (2013) in muzikal Mata Hari (2013). Večina njegovih koreografij je nastala zunaj Slovaške: Bolero (2006) v Jeune Ballet du Quebec v Kanadi, Romeo in Julija (2011), Črno-belo (2012) in Beethoven (2015) v baletu Grand Rapids v ZDA, Kompulzivno (2013) v baletu Diablo v San Franciscu. Svojo koreografijo Črno-belo je uprizoril tudi v Royal New Zealand Ballet. V gledališčih na Češkem je predstavil tudi druge svoje koreografije: Usodne ljubezni (2012), Skupaj (2016), plesno različico znamenitega muzikala West Side Story (2017), Romeo in Julija (2019) z Baletom Narodnega gledališča Brno, Slovanski kvartet s Praškim komornim baletom (2014) in Carmen z baletom gledališča J. K. Tyl v Plznu (2016). Njegovi drugi pomembni dela, ki sta nastali v tujini sta Klavirski koncert Rihardsa Dubre z Latvijskim nacionalnim baletom v Rigi (2014) in muzikal Maria de Buenos Aires za nacionalno opereto v Bukarešti (2010). Trenutno pripravlja koreografiji za novi baletni predstavi Michelangelo za Srbski nacionalni balet v Beogradu in Beethoven za Narodno gledališče Brno.

After graduating from the Eva Jaczová Dance Conservatory in Bratislava, he joined the Slovak National Theatre Ballet in 1989, becoming a soloist in a very short time. In 1992, he received an offer to dance in Jiří Kylián’s Netherlands Dance Theatre in The Hague, but before joining he first had a half-year contract with The Ballet of the National Theatre Brno as a soloist. Working at the NDT, he met some of the most important choreographers of his time, including Jiří Kylián, Mats Ek, Nacho Duato, Ohad Naharin, William Forsythe, Édouard Lock and many others. In 1999 he accepted another foreign offer and became the first soloist of the Les Grands Ballets Canadiens in Montreal, then returning to the Slovak National Theatre Ballet in 2000 as a guest soloist and later its artistic director in 2006–2010. He founded the ensemble Ballet Bratislava, which he led until its dissolution (2011–2013). From the 2013 season, he has been the artistic director of The Ballet of the National Theatre Brno. In 2018, he finished a master’s degree in choreography at the Academy of Performing Arts in Prague. He began to create as a choreographer in 2002 at the Les Grands Ballets Canadiens in Montreal. Radačovský’s first work was the miniature The Letter, followed by Inspiration (2002) and Train Station (2004). After returning to the Slovak National Theatre, he introduced the ballets Change (2005), Meeting the Swan I. (2007), Warhol (2007), 68 (2008) and Everest (2009). In the Ballet Bratislava then for example Monos (2012), Queen (2013) or the musical Mata Hari (2013). But most of his choreographies were created outside of Slovakia: Bolero (2006) at the Jeune Ballet du Quebec in Canada, Romeo and Juliet (2011), Black and White (2012) and Beethoven (2015) at the Grand Rapids Ballet in the USA and Compulsive (2013) at the Diablo Ballet in San Francisco. He staged his choreography Black and White also at Royal New Zealand Ballet. He introduced other choreographies in theatres in the Czech Republic: Fateful Loves (2012), Together (2016), dance version of the famous musical West Side Story (2017) and Romeo and Juliet (2019) in the National Theatre Brno, the Slavic Quartet for the Prague Chamber Ballet (2014) and Carmen for the ballet of the J. K. Tyl Theatre in Pilsen (2016).

Baletni premisleki in pomisleki: SZILARD MACHER / 9. oddaja: 17. september 2023

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

SZILARD MACHER

Deveta oddaja: 17. september 2023

Pogovor z Szilardom Macherjem je vodila Tatjana Ažman. 

Pogovor s Szilardom Macherjem, objavljenem na YouTube kanalu DBUS,  je potekal preko spletnega komunikacijskega programa ZOOM, v živo 17. septembra 2023.

Ogled pogovora:

SZILÁRD MACHER, DLA 

Baletni plesalec, pedagog, koreograf, Prorektor HDU 

Szilárd Macher je med letoma 1985 in 1991 študiral na baletni šoli za umetnost v Győru, nato pa do leta 1994 na Madžarski plesni akademiji v Budimpešti. Po diplomi so mu ponudili pogodbo z Madžarskim nacionalnim baletom, kjer je plesal do leta 2020, ko je bil promoviran v solista. 

Plesal je Princa (Hrestač), Rotbarta, Pas de trois v Labodjem jezeru, Kmečki pas de deux v Giselle, Waclawa v Bakhchisarajski fontani, Karenina v Anni Karenini, Gremina v Onjeginu, Parisa v Romeu in Juliji, Charlesa Hamiltona in Gospoda Kennedyja v Gone with the Wind, Gospoda v Tragediji človeka), Adama v Tricky Students, Čarovnico v Sneguljčici, Velikega Brahmina v La Bayadére, Štiri madžarske uradnike v Mayerlingu ter glavne vloge v baletih Georga Balanchina (Serenada, Simfonija v C, Mesečnica), Jiříja Kyliana (Šest plesov), Hansa van Manena (Pet tangov, Concertante, Adagio Hammerklavier), Roberta Northa (Smrt in dekle), Ninette de Valois (Šah), Kennetha MacMillana (Koncert), Gyule Harangoza (Poloveški plesi), Lilla Pártaya (Bolero, Othello, Zlati čopič), Imre Dózse (Adagietto) in Andrása Lukácsa (Povezava). 

Leta 2002 je prejel nagrado Junior Interlyra, leta 2007 mu je madžarsko Ministrstvo za kulturo podelilo nagrado Gyula Harangozó, leta 2017 pa je prejel Zlati križ za zasluge na Madžarskem. Z Madžarskim nacionalnim baletom je gostoval v ZDA, Mehiki, na Kitajskem, Japonskem, v Španiji, na Nizozemskem, Finskem in bil vabljen na mednarodne gala koncerte v Rusiji, Avstriji, Italiji, Veliki Britaniji, na Finskem ter v Budimpešti v spomin na Rudolfa Nurejeva. 

Leta 1998 je diplomiral iz baletne pedagogike, leta 2003 iz plesne teorije in kritike na Madžarski plesni akademiji, leta 2007 pa je na Univerzi za gledališko in filmsko umetnost (SZFE) magistriral kot koreograf.  

Leta 1998 je postal učitelj baleta na Madžarski plesni univerzi, leta 2018 pa je prejel naziv  univerzitetnega profesorja. Leta 2010 je bil imenovan za direktorja Zavoda za izobraževanje plesnih umetnikov, od leta 2020 pa je prorektor na Madžarski baletni univerzi. 

Njegovi učenci so prejeli številne nagrade na mednarodnih baletnih tekmovanjih, prav tako pa so člani številnih baletnih ansamblov po vsem svetu (Balet Semperopere v Dresdenu, Kraljevega švedskega baleta, Tulsa baleta, Baleta v Hong Kongu, Dunajskega državnega baleta, Baleta v Mainzu, hrvaških in madžarskih nacionalnih baletnih ansamblov, Ansambla Hofesh Shechter, Frankfurtskega plesnega ansambla, baletnega ansambla opere v Göteborgu in drugih). Bil je gostujoči učitelj v Amsterdamu, Oslu in Helsinkih, na Tajvanu ter poučeval na raznih mednarodnih plesnih poletnih seminarjih in festivalih. Bil je tudi baletni mojster Madžarskega nacionalnega baleta, baleta Formosa (Tajvan), baleta Preljocaj in mednarodnega baletnega tekmovanja Nurejeva. 

Bil je član žirije na Mia Corak Slavenska IBC (Zagreb, 2016), 12th IBC – Sicily (2017), Anna Pavlova BC (Firence, 2018), Pacific IBC (Tokio, 2019). Deluje tudi kot plesni kritik in teoretik pri reviji Hungarian Dance Magazine. 

SZILÁRD MACHER, DLA 

Ballet dancer, teacher, Choreographer, Vice-Rector at HDU 

Studied at the Győr Ballet School of the Arts between 1985 and 1991 and then at the Hungarian Dance Academy until 1994. After graduation he was offered a contract to the Hungarian National Ballet where he danced until 2020, in 2000 was promoted to Soloist.  

Most important roles at HNB: Prince (The Nutcracker), Rotbart, Pas de trois (Swan Lake), Peasant pas de deux (Giselle), Waclaw (The Fountain of Bakhchisaray), Karenin (Anna Karenina), Gremin (Onegin), Paris (Romeo and Juliet), Charles Hamilton, Mr. Kennedy (Gone with the Wind), The Lord (The Tragedy of Man), Adam (Tricky Students), The Witch (Snow White), The High Brahmin (La Bayadére), Four Hungarian Officiers (Mayerling), principal parts in ballets by Balanchine (Serenade, Symphony in C, La Sonnambula) and solos in works of Kylian (Six Dances), van Manen (Five Tangos, Concertante, Adagio Hammerklavier), North (Death and the Maiden), de Valois (Checkmate), MacMillan (Concerto), Harangozó (Polovetsian Dances), Pártay (Bolero, Othello, The Golden Brush), Dózsa (Adagietto) and Lukács (Connection).  

He received Junior Interlyra Award in 2002, Harangozó Gyula Prize from the Hungarian Ministry of Culture in 2007 and Golden Cross of Merit of Hungary in 2017. Toured with HNB in USA, Mexico, China, Japan, Spain, the Netherlands, Finland and was invited to international gala performances in Russia, Austria, Italy, Great-Britain, Finland as well as in Budapest in the memory of Rudolf Nureyev. 

He graduated as ballet-teacher (BA) in 1998 and as dance theoretician and critic (BA) in 2003 at HDA, and at the University of Theatre and Film Arts (SZFE) he got MA diploma as choreographer in 2007. Earned a DLA in 2015. 

Teacher at the Hungarian Dance Academy/University from 1998, since 2018 as University Professor. In 2010 was appointed as Director of Institute for Training Dance Artists. Vice-Rector since 2020. 

His students won numerous awards at international ballet competitions and they are members of different companies worldwide (Semperoper Ballett Dresden, The Royal Swedish Ballet, Tulsa Ballet, Hong Kong Ballet, Vienna Staatsballet, Ballet Mainz, Croatian and Hungarian National Ballet companies, Hofesh Shechter Company, Dresden Frankfurt Dance Company, GöteborgsOperans Danskompani etc). He was a guest teacher/giving workshops in Amsterdam, in Oslo and Helsinki, in Taiwan and was teaching at the International Summer Courses and Dance Festivals of HDU, and Slovenia. Was also ballet master of the Hungarian National Ballet, Formosa Ballet (Taiwan), Ballet Preljocaj and Nureyev International Ballet Competition. 

He was member of the jury at the Mia Corak Slavenska IBC (Zagreb, 2016), 12th IBC – Sicily (2017), Anna Pavlova BC (Florence, 2018), Pacific IBC (Tokyo, 2019). Also working as a dance critic and theoretician at Hungarian Dance Magazine.

1. Mednarodni baletni festival Plesne noči – Hommage Rudolfu Nurejevu

Četrtek, 22. junija  
Ob 19. uri
Charles Jude: Legendarni Nurejev
Predavanje
Pogovor z nekdanjim prvakom pariškega baleta in članom odbora Fundacije Nurejev, Charlesom Judom, o baletniku Rudolfu Nurejevu. Charles Jude, ki je svojčas plesal s slavnim baletnikom, bo predstavil, kako je bilo ustvarjati in prijateljevati s tem slovitim umetnikom.
V sodelovanju s Fundacijo Nurejev.
Ob pogovoru bomo predstavili življenje Rudolfa Nurejeva, potem ko je v Franciji zaprosil za politični azil, ter iz prve roke izvedeli, kako je bilo ustvarjati in prijateljevati s slovitim umetnikom. 
Kosovelova dvorana, brezplačne vstopnice
 
Ob 20.15
Beli vran The White Crow
Film
Režija: Ralph Fiennes
Igrajo: Oleg Ivenko, Ralph Fiennes, Sergei Polunin, Adele Exarchopoulus
Velika Britanija, Srbija, Francija, 2018, 127 min
Distribucija: Cinemania group 
Piše se leto 1961 in Rudolf Nurejev kot član svetovno znanega Teatra S. M. Kirova prvič potuje na gostovanje zunaj Sovjetske zveze. Pariško življenje Nurejeva popolnoma prevzame. Želi si zaužiti kulturo, umetnost in glasbo ter vse, kar ponuja to sijajno mesto. A agenti KGB-ja, ki ga budno spremljajo, postajajo vse bolj sumničavi, še zlasti zaradi prijateljevanja z mlado Parižanko Claro Saint. Nurejev mora kmalu sprejeti srce parajočo odločitev, ki za vedno spremeni njegovo življenje in zaznamuje svet baleta. 
Biografska drama o ključnih trenutkih v življenju mladega Rudolfa Nurejeva, ki jo je britanski igralec Ralph Fiennes zrežiral kot preplet globokega poklona velikemu baletniku in napetega trilerja iz obdobja hladne vojne. 
Kosovelova dvorana, 4 EUR 
 
***

Petek, 23. junija, ob 18. uri
Odprtje razstave in festivala
Legendarni Nurejev
Velika razstava – poklon baletniku Rudolfu Nurejevu (do 25. avgusta)
V sodelovanju s fundacijo Nurejev
 
V letu, ko se spominjamo tridesete obletnice smrti enega največjih plesalcev, koreografov in baletnih umetnikov vseh časov, se bomo v sklopu prvega mednarodnega baletnega festivala v Sloveniji poklonili Rudolfu Nurejevu z veliko razstavo del, ki bodo obiskovalca popeljala skozi nekatere slikovite trenutke z njegove izjemno uspešne poti. Razstavljeni predmeti – kostumi in še ne objavljene fotografije francoskega fotografa Francetta Levieuxa – so del zbirke v lasti plesalca Charlesa Juda, nekdanjega prvaka pariškega baleta, ki je svojčas plesal s slavnim Nurejevom. Zbirka skrbno zasnovanih kratkih, bogato okrašenih suknjičev sodi v del kostumografije, ki je bil za slavnega plesalca značilen in mu je ta namenjal posebno pozornost. Vanje oblečen je odplesal vloge v baletnih klasikah, kot so Labodje jezero, Giselle in Don Kihot. Fotografije Francetta Levieuxa bodo prikazale v fotografov objektiv ujete odrske trenutke slavnega plesalca. Razstava, ki bo pospremila izvedbo prvega mednarodnega baletnega festivala, bo počastila pokojnega umetnika ter slovenski javnosti ponudila vpogled v njegovo življenje in delo, ki še danes navdihuje baletne plesalce po vsem svetu.
 
Razstava bo počastila pokojnega umetnika ter skozi razstavljene izbrane kostume in v objektiv ujete odrske trenutke slovenski javnosti ponudila vpogled v njegovo življenje in delo, ki še danes navdihuje baletne plesalce in ustvarjalce po vsem svetu.
 
Velika sprejemna dvorana, vstop prost
 
***

Petek, 23. junija, ob 20. uri
Narodna opera in balet iz Sofije ob spremljavi Orkestra SNG Opera in balet Ljubljana
Don Kihot
Balet v dveh dejanjih po romanu Don Kihot iz Manče Miguela de Cervantesa
Glasba: Ludwig Minkus
Libreto: Marius Petipa
Koreografija: Marius Petipa, Aleksander Gorski; priredba Peter Lukanov
Scenografija: Ivan Popov
Kostumografija: Cvetanka Petkova Stojnova
Dirigent: Martin Panteleev
 
Uvodna predstava prvega Mednarodnega baletnega festivala bo pripadla igrivemu in temperamentnemu baletu Don Kihoto sanjavem plemiču iz Manče ter nedolžni in iskreni ljubezni med brivcem Basilom in gostilničarjevo hčerjo Kitri, ki jo oče nameni v zakon bogatemu trgovcu.
Don Kihot je klasični balet skladatelja Ludwiga Minkusa ter libretista in koreografa Mariusa Petipaja pa tudi koreografov prvi in hkrati najslavnejši celovečerni balet s špansko tematiko, ki je praizvedbo doživel 1869 v Moskvi. Leta 1900 pa je koreograf Aleksander Gorski delo oživil in predelal. Like v baletnem zboru je zaznamoval z značilnim osebnostnim gibanjem ter tako predstavi dodal dinamiko, ritmičnost in igrivost.
 
Balet Don Kihot predstavlja izvrsten uvod v sanjave plesne noči 1. Mednarodnega baletnega festivala v Ljubljani. 
 
Gallusova dvorana, 32, 28, 24, 20 EUR (28, 26, 22, 16 EUR)*
* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence
15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vsaj dve različni prireditvi
 
***

Sobota, 24. junija, ob 20. uri
SNG Opera balet Maribor
Myth, Rain Dogs, Aperture
Baletni triptih

Gaj Žmavc: Myth
Johan Inger: Rain Dogs
Edward Clug: Aperture
 
Avtorji glasbe: Gaj Žmavc, Milko Lazar, Tom Waits
 
Svojevrstno pomladno plesno prebujenje si lahko obetamo z uprizoritvijo triptiha sodobnih baletov z naslovom Med telesi, ki se začenja z noviteto Myth v koreografiji mladega plesnega ustvarjalca Gaja Žmavca ter nadaljuje s stvaritvama dveh mednarodno priznanih in večkrat nagrajenih koreografov – Aperture Edwarda Cluga in Rain Dogs Johana Ingerja. Vsak ustvarjalec prevprašuje določeno stanje človekovega bivanja. Kot je zapisal Clug, v svoji predstavi Apertureraziskuje idejo prostorskega interierja in posameznika, ujetega v lasten intimni prostor, ter našo povsem človeško željo biti z drugim in biti zaželen.
Drugačno, tako rekoč animalistično perspektivo bivanja z družbenega dna raziskuje švedski ustvarjalec Johan Inger v plesni uprizoritvi Rain Dogs, ki poteka ob glasbenem sopotništvu ameriškega skladatelja in tekstopisca Toma Waitsa. Ingerjeva poosebljena metafora psa je izhodišče za nadaljnje raziskovanje medosebnih odnosov, identitete in spola, skratka sistemov in konstruktov, s katerimi se individualno soočamo in se jim nemalokrat tudi moramo upreti.
Svojevrstno pomladno plesno prebujenje si lahko obetamo z uprizoritvijo triptiha sodobnih baletov, v katerem vsak ustvarjalec prevprašuje določeno stanje človekovega bivanja.
 
Gallusova dvorana, 28, 25, 21, 18 EUR (26, 23, 19, 16 EUR)*
* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence
15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vsaj dve različni prireditvi
 
***

Nedelja, 25. junija, ob 20. uri
Narodno gledališče Beograd
Kdo neki tam poje Ko to tamo peva
Balet na glasbo Vojislava Vokija Kostića
Na zamisel Ljubivoja Tadića je libreto predstave nastal po scenariju istoimenskega filma Dušana Kovačevića v režiji Slobodana Šijana.
Koreografija in režija: Staša Zurovac
 
Baletna predstava Kdo neki tam poje je leta 2004 precej pretresla kulturno javnost. Zanimiva razdelitev, v kateri ni glavnih in stranskih vlog, vrhunska glasba, ki daje predstavi posebno prepoznavnost, odlična koreografija in režija so le nekateri segmenti za zagotovitev kultnega statusa, kar potrjuje tudi dejstvo, da je dočakala dvestoto uprizoritev na odru Narodnega gledališča.
Od prvih taktov občinstvo zadiha z nastopajočimi in postane še en potnik v nori vožnji. Balet je poln arhetipskih simbolov, ki so vtkani v naše bitje ter jih zato tako nezmotljivo prepoznavamo in razumemo.
Kdo neki tam poje je prva baletna predstava v novejši zgodovini gledališča, izvedena v okviru prestižnega mednarodnega gledališkega festivala BITEF (2005). Ta balet je prejel letno nagrado Narodnega gledališča za najboljšo predstavo v sezoni 2004/05, aprilsko nagrado mesta Beograd in nagrado Dimitrije Parlić Društva baletnih umetnikov Srbije.
 
Privlačna postavitev, vrhunska glasba ter odlična koreografija in režija so le nekateri segmenti, ki so tudi baletu Kdo neki tam poje zagotovili kultni status.
 
Linhartova dvorana, 28, 24, 20 EUR (26, 21, 16 EUR)*
* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vsaj dve različni prireditvi
 
***

Ponedeljek, 26. junija, ob 20. uri
SNG Opera in balet Ljubljana
Veliki Gatsby
Pripovedni balet v dveh dejanjih
Odrska priredba in koreografija: Leo Mujić
 
Priznani koreograf Leo Mujić, avtor niza uspešnih pripovednih baletov, jemlje snov za svojo novo koreografijo iz znamenite romaneskne predloge Veliki Gatsby (1925) F. S. Fitzgeralda. Prepoznavno delo iz zakladnice klasične ameriške literature s kritičnim podtonom osvetljuje vse razsežnosti velikega ameriškega sna in dekadentne newyorške visoke družbe med obema vojnama, ki ni dopuščala prehajanja med razrednimi sloji.
 
Razkošna pripoved o skrivnostnem bogatašu, ki postane žrtev lastne ljubezni in prepričanja, je hkrati tudi zgodba o ljubimcih, ki si nista usojena. Dogaja se v svetu nepredstavljivega bogastva, omame in obsesij, v katerem vlada moralna praznina.
 
Ob izvirni scenski podobi dvajsetih let prejšnjega stoletja ter v čaru Art Decoja in sproščene flapperske mode se v glasbi Glassa, Gershwina, Bernsteina in jazzu Glena Millerja spretno prepleteta klasičen in moderen balet, plesalci pa vso predstavo ohranjajo razigranost in veder utrip tega razvpitega ameriškega obdobja.
 
Glasbeno podobo koreografsko razkošne predstave Veliki Gatsby navdihuje živa, dinamična in svetovljanska energija izjemnih ameriških skladateljskih imen.
 
SNG Opera in balet Ljubljana, 45, 37, 29, 23, 16, 10 EUR
15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vsaj dve različni prireditvi.

Yang Liping, Kitajska – Poslanica ITI ob Mednarodnem dnevu plesa 2023

Prevod: TATJANA AŽMAN

Ples – način sporazumevanja s svetom

Govorica telesa je najbolj spontana oblika človeškega sporazumevanja. Že ko se rodimo, še preden prvič spregovorimo, s svojimi rokami in nogami izvajamo plesne gibe, nato pa iz tega preprostega jezika vznikne ples.

Marsikaj žene ljudi k plesu. Babica mi je v mojem domačem kraju nekoč rekla, da je ples način, s katerim se zahvalimo soncu, ker je v naša življenja prineslo toplino in svetlobo.

Moje ljudstvo je ob dobri letini plesalo po poljih z veseljem v srcu in se zahvalilo zemlji. Ko je kdo srečal človeka, ki ga je imel rad in si je želel pridobiti njegovo naklonjenost, je zaplesal, kot pav z razprostrtim repom. Tudi ob težavah z zdravjem lahko s skrivnostnimi plesnimi rituali odganjamo demone bolezni.

V mojem svetu je ples prepleten z življenjem in bivanjem že od rane mladosti. Že od nekdaj je ključ, ki odklepa vrata sporazumevanja človeka z naravo in vsemi živimi bitji. Tam, od koder prihajam, velja pregovor: »Če imaš noge, a ne znaš plesati, živiš zaman«. Ples je torej tesno povezan z naravo in življenjem. Čutim ga kot preplet narave in življenja – to je njegovo pravo bistvo.

Nekdo se rodi, da bi nadaljeval svoj rod, drugi zato, da bi užival življenje, tretji je na svetu zato, da si nabere izkušenj. Jaz sem na svetu zato, da življenje opazujem. Tu sem zato, da gledam, kako cveti roža in kako zatem uveni, kako lebdijo oblaki in kako se na listih nabere rosa …

Zato tudi ves moj ustvarjalni navdih izvira iz narave in življenja: svetloba mesečine, pav z razprtim repom, preobrazba metulja, prelet kačjega pastirja nad gladino vode, zvijanje gosenice, mravlje, ki se postavijo v vrsto …

Pred mnogimi leti sem pred občinstvom zaplesala v svoji prvi koreografiji, pavjem plesu, ki sem ga poimenovala Pavova duša. Pav simbolizira svetost in v deželah Vzhoda predstavlja lepoto, saj po videzu spominja na feniksa, s svojo držo pa na zmaja. V tem plesu sem odkrila pavovo dušo.

Plesna kultura človeštva je bogata, zaobjema našo skupno kulturo in lastnosti. Bistvo plesa luščimo iz opazovanja narave, življenja in vseh živih bitij okoli nas. Tudi moj narod ima bogato plesno kulturo – to je dediščina, ki jo strastno prenašam dalje. Hrani naš um in telo ter nam omogoča sporazumevanje s svetom. Zbrala sem nekaj tradicionalnih primitivnih plesov in jih prenesla na oder. Med njimi so Yunnan Impression, Tibetan Riddle, Pingtan Impression in mnogi drugi. Vsi izvirajo iz zemlje in so dediščina naših prednikov, ki si zasluži, da jo ohranimo in predstavimo svetu.

Ob uprizoritvi teh plesov so bili ljudje globoko prevzeti nad njihovo očarljivo lepoto in kulturnim pomenom. Kot plesalka že desetletja raziskujem brezmejno kraljestvo plesa in bila sem povabljena k ustvarjanju eksperimentalnih sodobnih predstav na svetovnih odrih, med drugim sem ustvarila koreografiji Obleganje – Celotna zgodba Zbogom, moja draga konkubina (Under Siege – The Full Story of Farewell My Concubine) in Posvetitev pomladi (Rite of Spring).

Mojo umetnost navdihujejo narava mojega domačega kraja, osebne življenjske izkušnje in globine vzhodne civilizacije, ki je sestavni del človeške civilizacije, k njej prispeva s svojo raznolikostjo, bogastvom in predvsem navdihom.

»Učenje od narave« ter »enotnost človeka in vesolja« sta principa filozofije, modrosti in estetike Vzhoda ter tudi duhovno jedro moje umetnosti. Ljudje bi naravo morali spoštovati, se od nje učiti in z njo živeti v harmoniji, tako kot z njo sobivajo tla, gore in nebo.

Plesalci in koreografi bi morali pozorneje prisluhniti radostim in stiskam sveta ter s plesom dopolnjevati dialog, ki smo ga ljudje z naravo in življenjem vodili že tisoče let.

Ob tej priložnosti ne le nadaljujem s svojim delom in ne le delim svoje plesne kulture s svetom, temveč v svet pošiljam vabilo ter upam, da se bodo nanj odzvali plesalci s celega sveta, ki imajo ples radi in se želijo z njim izraziti: zaplešimo skupaj, da izkažemo našo ljubezen in zahvalo nebu in zemlji.

Življenje se nikoli ne konča in ples se nikoli ne ustavi.

Baletni premisleki in pomisleki: JENNIFER HOMANS / Osma oddaja: 27. januar 2023

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

JENNIFER HOMANS

Osma oddaja: 27. januar 2023 ob 15. uri

Pogovor z Jennifer Homans je vodila Tatjana Ažman. 

Uvodno besedo je imel Benjamin Virc.

Pogovor ste lahko spremljali v živo na YouTube kanalu DBUS.

Ogled posnetka pogovora: 

Jennifer Homans je avtorica dveh pomembnih knjig s področja baletne umetnosti: Apollo’s Angels o baletni zgodovini in najnovejše, Mr.B, biografije o enem najpomembnejših koreografov v svetu baleta Georgeu Balanchinu, ki je izšla prvega novembra 2022. Homans je svojo profesionalno življenjsko pot začela kot balerina. Izobraževala se je najprej v domačem Chicagu in pozneje na univerzi umetniške šole Severne Karoline in na šoli Ameriškega baleta. Po nekajletnem plesanju v Pacifiškem severno zahodnem baletnem ansamblu, je pri šestindvajsetih letih zaključila plesno kariero in se posvetila študiju. Najprej je študirala francosko literaturo in pozneje sodobno angleško literaturo, iz katere je tudi doktorirala. Leta 2019 je ustanovila Center za balet in umetnosti pri njujorški univerzi, da bi baletno umetnost postavila na akademski nivo. Deluje kot članica dveh uglednih ustanov: Dorothy in Lewis B. Cullmanovega centra za pisce in strokovnjake, ki deluje v okviru javne knjižnice ter Ameriške akademije umetnosti in znanosti. Deluje tudi kot plesna kritičarka za The New Yorker.
 
Jennifer A. Homans (born 1960) is an American historian, author, and dance critic. Her book Apollo’s Angels: A History of Ballet was a finalist for the National Book Critics Circle Award in 2010. Homans was raised in Chicago, Illinois, where she trained as a ballerina from the age of eight. By the time she was a teenager, Homans had enrolled in dance classes at the University of Chicago and eventually left the state for more serious training at the University of North Carolina School of the Arts and School of American Ballet. After dancing professionally with the Pacific Northwest Ballet, Homans decided to enroll in Columbia University at the age of 26. After earning her Bachelor of Arts degree in French literature, she enrolled in New York University (NYU) for her PhD in Modern European History. Following her PhD, Homans accepted a position as a Distinguished Scholar in Residence at NYU, where she wrote her first book, Apollo’s Angels: A History of Ballet. Apollo’s Angels traced back the origins of ballet from the Renaissance to modern times. The book was described by The New York Times as “the only truly definitive history of ballet”. It was a finalist for the National Book Critics Circle Award and was named as one of the “10 Best Books of 2010” by the New York Times. Homans’ claim that ballet is a dying art form generated controverts Art critic Claudia La Rocco rebuffed Homans’ claims and critiqued the book for its alleged lack of attention to post-George Balanchine developments in ballet, including William Forsythe. From 2012 to 2013, Homans was granted a Guggenheim Fellowship as she began writing her second book, a history of George Balanchine. The following year, she established the Center for Ballet and the Arts at NYU with funding from the Andrew W. Mellon Foundation to help “establish ballet as a serious subject of academic inquiry. In its inaugural cohort, the institute accepted seven fellows; John Carrafa, Gregory Mosher, J. David Velleman, Heather Watts, Frederick Wiseman, Christopher d’Amboise, and John Michael Schert. In 2016, Homans was selected as a Fellow of the New York Public Library’s Dorothy and Lewis B. Cullman Center for Scholars and Writers. In 2019, Homans’ Center for Ballet and the Arts received a three-year $2 million grant. She was also named The New Yorker’s dance critic, replacing Joan Acocella. She was named a fellow of the American Academy of Arts and Sciences in 2021.

Premiera baleta Giselle v produkciji SNG Opera in balet Ljubljana v Cankarjevem domu

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so 12. januarja 2023 premierno uprizorili romantični balet Giselle na glasbo francoskega skladatelja Adolpha Adama.

Predstava je nastala v koprodukciji SNG-ja Opera in balet Ljubljana ter CD, kjer bo na sporedu do 28. januarja. Koreografijo je pripravil španski plesalec Jose Carlos Martinez.

Martinez, nekdanji prvak Pariškega baleta, ki ga od nedavnega tudi umetniško vodi, si je predstavo zamislil kot klasično postavitev s sodobnejšim pridihom. “V koreografskem smislu delam s klasičnimi koraki, bo pa balet povsem fluiden, tekoč, čustven. Najpomembnejša v njem bodo čustva, ki jih bo najprej občutilo občinstvo,” je napovedal.

Scenograf in kostumograf je Inaki Cobos Guerrero, ki je izbral je tradicionalen pristop, pri čemer kostumi poudarjajo razliko med plemiškimi in kmečkimi liki, scena pa vsebuje tudi atmosfero lebdenja.

V naslovni vlogi je plesala prvakinja sanktpeterburškega Mariinskega baleta Anastasija Matvienko, ob njej v vlogi princa Albrechta solist ljubljanskega baleta Kenta Yamamoto. V vlogi Giselle plešejo še Chie Kato, Marin Ino in Nina Noč, kot princi pa Filip Jurič, Filippo Jorio in Yujin Muraishi.

Umrla je baletna plesalka Alenka Šest

Drugega januarja 2023 se je poslovila balerina Alenka Šest. Baletno šolanje je zaključila pri profesorici Lydiji Wisiakovi na Baletni šoli v Ljubljani leta 1968. Takoj zatem je bila sprejeta v baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je plesala v mnogih baletnih predstavah (Vrag na vasi, Labodje jezero, Giselle, Abraxas …). Zelo aktivna je bila ves čas delovanja v baletni skupini Lidije Sotlar.

Slovo baletnega plesalca Mojmira Lasana

Prejšnji teden teden so se svojci v najožjem krogu poslovili od Mojmirja Lasana, ki velja za največjega in najbolj dovršenega slovenskega baletnega plesalca povojnega obdobja. Star je bil 77 let.

Mojmirja Lasana lahko brez vseh pomislekov štejemo za največjega in najkakovostnejšega slovenskega plesalca povojnega obdobja. Vzporednico lahko potegnemo le do slovitega Maksa Kirbosa iz sredine prejšnjega stoletja, ki je osvajal občinstvo ne le v Ljubljani in Mariboru, ampak tudi v baletnih prestolnicah Pariza, Monte Carla, Londona, Milana, Rima in na gostovanjih po Evropi, Severni in Južni Ameriki …

Več o Mojmirju Lasanu v članku “Mojmir Lasan – Danceur noble”

Mojmir Lasan – Danceur noble

Mojmirja Lasana lahko brez vseh pomislekov štejemo za največjega in najkakovostnejšega slovenskega plesalca povojnega obdobja. Vzporednico lahko potegnemo le do slovitega Maksa Kirbosa iz sredine prejšnjega stoletja, ki je osvajal občinstvo ne le v Ljubljani in Mariboru, ampak tudi v baletnih prestolnicah Pariza, Monte Carla, Londona, Milana, Rima in na gostovanjih po Evropi, Severni in Južni Ameriki.

Tudi Mojmir Lasan, ki je ostal ves čas zvest ljubljanskemu ansamblu, je gostoval v velikem delu Evrope – v Avstriji, Italiji, Franciji, nekdanji Sovjetski zvezi, na Češkoslovaškem in na Hrvaškem. Posebej odmeven je bil njegov nastop leta 1976 na Kubi, kjer je bil med svetovno baletno elito edini jugoslovanski moški plesalec. Vsi gostujoči koreografi v Ljubljani so si ga želeli v svojih postavitvah in so mu namenjali najodgovornejše naloge, saj je s svojim znanjem pogosto dopolnjeval njihove koreografske zamisli. S svojim delom je bil zgled mlajšim kolegom, kot partner je bil zanesljiv spremljevalec svojih soplesalk, bil pa je tudi vedno nesebično pripravljen pomagati vsakemu članu baletnega ansambla. S svojim velikim znanjem in umetniško zrelostjo je pustil velik pečat v ljubljanskem baletnem ansamblu in s tem v slovenski baletni umetnosti.

Rodil se je v Ljubljani in se poleg gimnazijskega študija vpisal na baletno šolo, ki jo je končal z diplomo leta 1965 v razredu legendarne profesorice Lydie Wisiak, ki je poleg njega vzgojila vse vodilne plesalce in plesalke druge polovice dvajsetega stoletja. Nato se je leta 1969 izpopolnjeval še v Mednarodnem plesnem centru v Cannesu.

V ljubljanskem baletnem ansamblu je začel nastopati že med šolanjem, leta 1962, redni angažma pa je dobil leta 1964, leto dni pred diplomo. Svoje izjemne naravne sposobnosti je razvijal in je na najboljši način izrabljal svoje veliko tehnično znanje za dosego najvišjih umetniških učinkov. Prav zato se je hitro razvil od zborovskega plesalca do baletnega solista leta 1968 in do prvaka ljubljanskega Baleta.

Že leta 1964 je plesal enega od Princev in Obutega mačka v Trnuljčici ter naslovno vlogo v Volku. Njegov seznam obsega okrog 50, večinoma največjih vlog, med njimi so Favn v Lifarjevem Favnovem popoldnevu(že leta 1970), Princ v Labodjem jezeru, naslovna vloga v Spartaku, glavne vloge v baletih Undine, Giselle, Vrag na vasi, Čudežni mandarin, Pepelka (leta 1975 v Celovcu), Hrestač, Joan von Zarissa, Hirošima, Carmen, Abraxas, Šeherezada (leta 1980 v Celovcu), Romeo in Julija, Rozalinda, Vesela vdova (leta 1986 v Ljubljani in leta 1988 na Reki), Notredamski zvonar, Giselle, Čudežni mandarin, Lepotica in zver, Peer Gynt in tako dalje. Veliko je nastopal tudi na televiziji, ki ga je predstavila tudi v TV-portretu. Odličen je bil tako v klasičnih vlogah plemenitih baletnih plesalcev, t. i. danseur noble, kot v karakternem podajanju različnih značajev. Večina kritikov doma in na tujem je bila navdušena nad njegovim mojstrstvom. Naj navedemo le dva izmed njih:

Horst Ogris, baletni kritik iz Celovca, je v časopisu ‘Kärntner Tageszeitung’ leta 1972 napisal da je „Spartaka plesal Mojmir Lasan, ki je šele pred kratkim dokazal svoj veliki plesni talent v ‘Labodjem jezeru’. Če je bil kot Siegfried popoln izraz romantične miline, se je v Spartaku pokazal s polno ekspresionistično moško močjo“.

Baletna kritičarka za časopis ‘Delo’ Andreja Tauber je leta 1988, torej šestnajst let pozneje, pisala tako: „Uspeh predstave ‘Peer Gynt’ sloni na vlogi Peera, ki ga pleše Mojmir Lasan. Vlogo je odlično naštudiral. Lahkotnosti v skokih, mnogim in različnim piruetam ter zagotavljanju trdne opore svojim soplesalkam je dodal tako igro obraza, da je pred nami odraščal od lahkomiselnega mladeniča prek zapeljivca in sanjača do od okolice ponižanega in utrujenega Peera, ki na koncu svoje poti najde pomiritev v naročju Solveig.“

Prav za vlogo Peera Gynta in za prispevek k slovenski baletni umetnosti je leta 1989 dobil veliko Prešernovo nagrado kot tretji dobitnik (za zakoncema Mlakar in Tatjano Remškar) tega priznanja med baletnimi plesalci. Poleg tega je leta 1971 dobil nagrado ‘zlata ptica’, leta 1976 nagrado mesta Ljubljane in leta 1983 nagrado Prešernovega sklada za vlogo Eisensteina v baletu Rozalinda angleškega koreografa Ronalda Hynda, leta 1999 pa še najvišje državno odlikovanje – častni znak svobode Republike Slovenije za umetniške dosežke in druge zasluge na baletnem področju.

Po dvaintridesetih letih nastopanja se je leta 1994 upokojil in od takrat se je predajal svoji ljubezni do metuljev, ki jo je gojil že v najzgodnejši mladosti. Tudi v tem je postal cenjen tako doma kot v mednarodnih krogih.

Svečani praznični baletni koncert v Lendavi

V Gledališki in koncertni dvorani Lendava je Društvo baletnih umetnikov Slovenije pred polno dvorano 4. decembra 2022 v prvem delu večera, ki ga je sestavljal tudi Gala večer novih baletnih koreografij na glasbo slovenskih skladateljev uprizorilo Svečani praznični baletni koncert. V prvem delu koncerta so plesali Asami Nakashima, Nina Kramberger, Mirjana Šrot, Filip Jurič, Tomaž Golub in Yuya Omaki, ki so zaplesali v baletnih točkah Talisman, Pas d’esclave, Peer Gynt, Hora, Don Kihot in Labodje jezero.

Baletni premisleki in pomisleki: JAŠ OTRIN / Sedma oddaja: 5. december 2022

Baletni premisleki in pomisleki

pogovor v živo

JAŠ OTRIN

Sedma oddaja: 5. december 2022 ob 18.15 uri

Pogovor z Jašem Otrinom je vodila Tatjana Ažman. 

Pogovor, katerega ste lahko spremljali v živo na YouTube kanalu DBUS in kateremu ste se lahko aktivno pridružili, je potekal preko spletnega komunikacijskega programa ZOOM.

Ogled pogovora:

Jaš Otrin prihaja iz Maribora, kjer je zaključil Konservatorij za glasbo in balet. Pozneje se je izobraževal še na baletni akademiji v Munchenu. Po nekajletnih solističnih plesnih angažmajih po Nemčiji in na Nizozemskem, se je odločil za delovanje na svobodi. V tem času je plesal tako v Hrvaškem narodnem gledališču iz Zagreba kot v Slovenskem narodnem gledališču Ljubljana. Po prevzemu vloge umetniškega vodenja ljubljanskega baleta, je zaključil svojo plesno kariero. Leta 2010 je ustanovil agencijo OtrinArtManagement, ki je platforma za umetnike različnih uprizoritvenih umetnosti in likovne umetnosti in za tiste, ki te umetnike iščejo. Leta 2012 je bil angažiran za dve sezoni kot menedžer skupine Musiktheater im Revier GmbH, kjer je skrbel za baletno skupino znotraj tega gledališča. Potem se je posvetil študiju. Študiral je poslovne znanost, nadaljeval z glasbeno gledališkim menedžentom. Leta 2017 je prejel magisterij umetnosti in MBA – splošni menedžment. Leta 2019 je doktoriral s tezo: Razvoj kadrov v gledališču.

Jaš Otrin comes from Maribor, where he graduated from the Conservatory of Music and Ballet. He later studied at the ballet academy in Munich. After several years of solo dance engagements in Germany and the Netherlands, he decided to work independently. During this time, he danced both in the Croatian National Theater in Zagreb and in the Slovenian National Theater in Ljubljana. After assuming the role of artistic director of the Ljubljana Ballet, he ended his dancing career. In 2010, he founded the agency OtrinArtManagement, which is a platform for artists of various performing arts and fine arts and for those who are looking for these artists. In 2012, he was engaged for two seasons as the manager of the Musiktheater im Revier GmbH, where he took care of the ballet group within this theater. Then he devoted himself to his studies. He studied business science, continued with musical theater management. In 2017, he received a Master of Arts and an MBA – General Management. In 2019, he received his doctorate with the thesis: Personnel development in the theater.

Premiera baleta Madame Bovary v koreografiji in režiji Valentine Turcu v SNG Maribor

Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor je v soboto, 26. novembra 2023, v Dvorani Ondine Otta Klasinc premierno izvedel dramski balet Madame Bovary v koreografiji in režiji Valentine Turcu. V naslovni vlogi je nastopila Catarina de Meneses. Dan kasneje pa je junakinjo istoimenskega romana Gustava Flauberta upodobila Anastasia Matvienko.

Nova baletna stvaritev Madame Bovary, ki jo podpisuje mednarodno priznana in večkrat nagrajena koreografinja in režiserka Valentina Turcu, kljubuje konvencijam in presega zgolj interpretacijo Flaubertove mojstrovine.

»Od nekdaj so me zanimali skriti prostori v globinah človeške psihe, kompleksna stanja čustvenih potovanj teh navidezno običajnih ljudi, psihološka motivacija vsakega lika, predvsem pa čista, močna, ranljiva in nepredvidljiva atmosfera,« pravi koreografinja in režiserka Valentina Turcu.

Svet Emme Bovary, ki je pravzaprav zrcalna podoba naše postfaktične družbe, je prežet z lažnimi novicami, lažno lepoto, lažnimi odnosi, željo po odobravanju in priznanju ter s hrepenenjem po pozornosti pogosto enako banalnih in notranje praznih ljudi.

Tako kot Flaubertov pretresljiv, a brezhiben literarni slog nas baletna pripoved popelje na vznemirljivo potovanje samoodkrivanja, polno kontrastov med naelektrenim spolnim vzburjenjem in otopelostjo, velikimi idejami in šibkostmi telesa. Strastna in obenem pretresljiva koreografska vizija Emminega notranjega sveta povsem ustreza Chopinovi glasbi, ki jo dopolnjuje minimalistični ambient glasbenih del Philipa Glassa.

Bovaryjina neusahljiva želja po ljubezni in avanturah, njena osamljenost, neznosni dolgčas, duševna praznina in samouničujoče vedenje postanejo ključne koordinate umetniškega iskanja Valentine Turcu, ki ustvarjajo prepričljivo gledališko vzdušje nove realnosti, iz katere se Emmino življenje osvobaja zadušljivih družbenih pravil.

Plešejo Catarina de Meneses (26., 29. november)/Anastasia Matvienko (27. november, 1., 3. december), Tamás Darai, Andrea Schifano, Sytze Jan Luske, Asami Nakashima, Yuya Omaki, Tijuana Križman Hudernik, Davide Buffone, Tanja Baronik, Sergiu Moga, Olesja Hartmann Marin, Mina Radaković, Alexandru Pilca, Ema Perić, Matteo Magalotti, Tea Bajc, Tomaž Viktor Abram Golub, Monja Obrul, Christopher Thompson, Beatrice Bartolomei in  Lucio Mautone.

Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek, oblikovalec videa Martin Svobodnik, oblikovalec zvoka Gorazd Vever, asistent koreografije Anton Bogov, asistentka kostumografije Petra Dančević Pavičić.

Po sobotni premieri bo Madame Bovary na sporedu še 27. in 29. novembra ter 1. in 3. decembra 2022.

Madame Bovary Valentine Turcu

Valentina Turcu o svoji Madame Bovary

Madame Bovary je mejna, prelomna in drugačna predstava v mojem življenju. Radikalen kontrast, nov val in nova forma. Neki nov pristop, odnos, misel, ideja, raziskovanje specifičnih zahtevnih likov skozi kompleksnost giba, ki presega dobesedno interpretacijo Flaubertove mojstrovine. Od nekdaj so me zanimali skriti prostori v globinah človeške psihe, kompleksna stanja čustvenih potovanj teh navidezno običajnih ljudi, psihološka motivacija vsakega lika, predvsem pa čista, močna, ranljiva in nepredvidljiva atmosfera.

Nepredvidljiva Emma Bovary je navdihnila dramski balet v sodobnem neorealističnem vzdušju na prodoren in neposreden način. Popotovanje skozi »škandalozno« literarno mojstrovino, samo delo z gradivom, ki ni pisano za baletni oder, ki nima baletnega libreta ali glasbe niti dramaturške osnove za odrsko priredbo literarnih del, je vsekakor veličasten avtorski in umetniški izziv. Natančna izdelava partiture, ki je nastajala s spajanjem Flaubertovih prizorov z odlomki iz Chopinovega glasbenega opusa, je od mene zahtevala lucidnost, teatralni ludus, preboj v neznano in tveganje. Ta balet govori skoraj vse moje gledališke jezike, saj je sočasno intenziven, dinamičen, resničen, strasten, konflikten, surov, čuten, provokativen, občutljiv, magičen, natančen v detajlih in filmsko estetičen.

Literarno delo, polno kontrastov med naelektrenim spolnim vznemirjenjem in otopelostjo, velikimi nesmrtnimi idejami in razkrojem ljubezni, želim prevesti veristično v sedanjost, ga preseči skozi duh časa z natančno interpretacijo Emmine kompleksne psihe in predstaviti v filmskem tempu. Flaubertov realizem brez celofana, ki je na trenutke resnično surov, ustvarja in ruši Emmina imaginarna stanja, njene odnose, misli, čustvene skrajnosti. Predstava sledi Emmi v prizorih, ki so včasih popolnoma jasni, včasih pa razdrobljeni, razpršeni, boleči, namerno nepopolni. Emmina avtodestruktivnost je vir in posledica njenih odločitev, kar je navsezadnje zelo aktualna in sodobna zgodba o naših družbenih in intimnih odnosih kakor tudi o vseprisotnem stanju praznine, osamljenosti, neizpolnjenosti, dolgočasja, patološkega kompulzivnega vedenja v postmoderni družbi potrošništva, ki jo nekako povzema parola »Je m’en fou!« (»Ni mi mar!«) Pa vendar kljub vsemu temu nosimo v sebi instinktivno, globoko in neusahljivo željo po ljubezni, samouresničevanju in iskanju smisla življenja.

Vrednost življenja in vrednost umetnosti, ki je v tem trenutku banalnosti in površnosti plastificirana s porabniškim in razčlovečenim svetom potrošništva in destrukcije, je večja kot kadar koli prej. Če ni stvarstva, ni življenja, ni evolucije. Kaj je umetnina, če je nihče ne gleda?

Baletna umetnost je medij božanske lepote, ki ima brezčasno moč. Verjamem v plesalce, ki močno interpretirajo ultimativne človeške občutke in stanja, verjamem v umetnike, ki so pripravljeni premikati fizične in metafizične meje do neslutenih razsežnosti. To je naš ustvarjalni imperativ!

Valentina Turcu

Madame Bovary – alegorija življenjskih usod »večno drugih«

Med prebiranjem Flaubertovega romana Madame Bovary: mœurs de province, ki ga v zadnjem slovenskem prevodu Suzane Koncut poznamo kot Gospa Bovary: značaji s podeželja, si današnji bralec kar težko predstavlja, da so »dežurni varuhi morale« v času izhajanja prvih poglavij v Revue de Paris med 1. oktobrom in 15. decembrom 1856 roman označili kot škandalozno in obsceno delo,[1] čeprav je z vidika prikaza najintimnejših plati človeške telesnosti v resnici veliko manj eksplicitno, kot denimo literarna dela »zloglasnega« markiza de Sada ali še pred njim Françoisa Rabelaisa. Že sopostavitev omenjenih treh figur, ki veljajo za ene izmed najpomembnejših v moderni francoski literaturi, nas lahko napeljuje k sklepu, da se pojmovanja »škandaloznega« in »obscenega«, ki se pravzaprav vrtijo okrog koncepta tabuja, v neki družbi lahko močno razlikujejo v času in da nikakor niso linearno odvisna od tehnološkega napredka družbe.

Z namenom lažje razmejitve med vsebino Flaubertovega romana in dramskega baleta Valentine Turcu velja na začetku »obnoviti« konstelacijo dogodkov, kot se izrisuje v Flaubertovem narativu. Ameriški prevajalec, biograf in pisec Francis Steegmuller je na podlagi natančne kronološke analize prišel do zaključka, da se dogajalni čas romana razteza med oktobrom 1827 in avgustom 1846, medtem ko je dogajalni čas umeščen na sever Francije, blizu mesta Rouen v Normandiji. Flaubert oriše Charlesa Bovaryja (bodočega moža Emme Bovary) kot sramežljivega in nenavadno oblečenega najstnika, ki pride v novo šolo, kjer se mu novi sošolci posmehujejo. S težavami se prebije do drugorazredne medicinske diplome in postane »officier de santé« (zdravstveni uradnik) v javni zdravstveni službi. Poroči se z žensko, ki mu jo je izbrala mati – s sitno, a domnevno bogato vdovo Héloïse Dubuc, nato pa odpre svojo ordinacijo v vasi Tôtes.

Nekega dne Charles obišče lokalno kmetijo, da bi lastniku oskrbel zlomljeno nogo, in sreča hčer svojega pacienta, Emmo Rouault. Emma je lepa, pesniško navdahnjena in z veliko mero dobrega okusa oblečena mlada ženska, ki je bila deležna »dobre izobrazbe« v samostanu. Flaubert jo je orisal kot mlado žensko z močnim hrepenenjem po razkošju in romantiki, ki jo je podžigalo branje priljubljenih romanov. Charlesa je takoj pritegnila in svojega pacienta je obiskoval veliko pogosteje, kot je to potrebno, dokler ni izzval Héloïsinega ljubosumja. Ko Héloïse nepričakovano umre, Charles počaka nekaj časa, preden začne resno dvoriti Emmi. Ko mu njen oče dá soglasje, mladi par stopi na skupno življenjsko pot.

Težišče romana se po poroki prestavi na Emmo in njen intimni svet. Potem ko se Charles in Emma udeležita elegantnega plesa, ki ga organizira markiz d’Andervilliers, Emma ugotovi, da je njeno zakonsko življenje popolnoma pusto, zaradi česar se je polastita malodušje in brezvoljnost. Charles v nekem trenutku sprevidi, da njegova žena potrebuje spremembo okolice, in tako svojo prakso preseli v večje tržno mesto Yonville, ki ga tradicionalno povezujejo z mestom Ry. Tam Emma rodi hčerko Berthe, vendar je materinstvo zanjo bridko razočaranje. Kmalu po porodu se zaljubi v Léona Dupuisa, inteligentnega mladeniča, ki ga spozna v Yonvillu. Léon je študent prava, ki tako kot Emma ceni literaturo in glasbo, obenem pa ji vrača spoštovanje. Emma sicer noče priznati svoje strasti do Léona, ki se zaman trudi, da bi pridobil njeno naklonjenost, in nato odide v Pariz, da bi nadaljeval študij.

Flaubert v nadaljevanju romana poskrbi za naslednjo vznemirljivo epizodo v Emminem življenju: bogati in razuzdani posestnik Rodolphe Boulanger nekega dne pripelje služabnika v zdravniško ordinacijo na puščanje krvi, medtem pa se zagleda v Emmo in si že predstavlja, kako jo bo zapeljal. Povabi jo, da se mu pridruži na jahanju konjev, saj naj bi to koristilo njenemu zdravju. Charles, ki ga skrbi ženino počutje, brez kančka sumničavosti privoli v Rodolphov predlog, Emma in Rodolphe pa se brez zadržkov prepustita strastnemu ljubezenskemu razmerju. Po štirih letih številnih »obiskov na domu« Emma še vedno vztraja, da pobegneta skupaj, toda Rodolphe ni navdušen nad njenim načrtom in na predvečer njunega načrtovanega odhoda prekine razmerje s pismom, ki ga položi na dno košare z marelicami, ki jo dostavijo Emmi. Šok je zanjo tako velik, da zboli na smrt in se za kratek čas celo zateče k veri.

Ko si Emma skoraj popolnoma opomore, se s Charlesom udeležita uprizoritve opere v bližnjem Rouenu. Opera, ki so jo izvajali tisti večer, je bila Lucia di Lammermoor Gaetana Donizettija, ki je nastala po motivih zgodovinskega romana The Bride of Lammermoor (Nevesta iz Lammermoorja) Walterja Scotta iz leta 1819. Uprizoritev prebudi Emmine strasti, obenem pa sproži nov dogodek – Emmino ponovno snidenje z Léonom, ki zdaj študira in dela v Rouenu. Medtem ko Charles verjame, da obiskuje ure klavirja, Emma vsak teden odpotuje v mesto, da bi se z Léonom srečala vedno v isti sobi istega hotela, ki ga oba začenjata dojemati kot svoj dom. Ljubezen med njima je sprva ekstatična, toda Léona sčasoma začnejo dolgočasiti Emmini čustveni izpadi, Emma pa postaja do njega vedno bolj ambivalentna in se začne razvajati z nakupi luksuznih izdelkov in oblačil pri trgovcu Lheureuxu, ki ji za pridobitev posojila priskrbi pooblastilo za Charlesovo posest. Emmin dolg nezadržno narašča.

Ko Lheureux zahteva poplačilo dolga, si želi Emma izposoditi denar pri več ljudeh, tudi pri Léonu in Rodolphu, a jo oba zavrneta. V navalu obupa pogoltne arzenik in v mukah umre. Charles se z zlomljenim srcem prepusti žalosti, pri tem pa ohrani Emmino sobo kot svetišče in sprejme njene navade in okuse, da bi tako ohranil spomin nanjo. V zadnjih mesecih neha delati in živi od razprodaje svojega imetja. Preostanek njegovega imetja zasežejo, da bi poplačali Lheureuxa. Ko najde Rodolphova in Léonova ljubezenska pisma, se za vedno zlomi. Ko umre, njegovo mlado hčer Berthe nastanijo pri babici, ki prav tako kmalu umre. Berthe nato živi pri obubožani teti, ki jo pošlje na delo v bombažno tovarno. Roman se glede na opisano klavrno usodo protagonistke zaključi povsem antiklimaktično in disociativno, in sicer z omembo osebne zmage lokalnega farmacevta Homaisa, ki je na nepošten način tekmoval s Charlesovo zdravniško prakso, s tem pa je zaradi svojih medicinskih »dosežkov« med prebivalci Yonvilla postal pomemben akter.

Z uprizoritvijo kompleksne zgodbe v podobi novega dramskega baleta Madame Bovary se je večkrat nagrajena in mednarodno priznana koreografinja Valentina Turcu nedvomno podala na vznemirljivo avanturo odkrivanja presenetljivih vzporednic med francosko družbo iz časa julijske monarhije pod vladavino Louisa Philippa I. in sodobno kulturo instant potrošništva in narcisizma. Zdi se, da je ustvarjalka v Flaubertu našla celovit navdih in kongenialnega partnerja, zlasti v njegovem briljantnem literarnem slogu, ki je po mnenju številnih poznavalcev in piscev, kot so Henry James, Marcel Proust in Vladimir Nabokov, v literarno umetnost, natančneje v prozo, vnesel dotlej nesluteno poetično razsežnost. Poetika »kliničnega« opisovanja izrazito banalne realnosti, ki jo živimo danes in jo je v nekakšnem donkihotovskem bojevanju z lastnimi romantičnimi iluzijami živela Emma Bovary, se prav tako zrcali v tako rekoč slehernem prizoru dramskega baleta, v katerem pred nami oživijo vsi ključni liki iz Flaubertovega romana, a povsem v sodobnem kontekstu in v še bolj izčiščeni dramaturški konstelaciji, pri čemer je avtorica upoštevala tudi nekatere praktične vidike koreografskega uprizarjanja v kontekstu plesnega gledališča. Tako denimo v baletu ne zasledimo upodobitev Emmine nosečnosti in njene hčerke Berthe, kar bi bistveno zarotiralo smer in fokus zgodbe, medtem ko se manipulativnost in izkoriščevalnost podeželskega trgovca – gospoda Lheureuxa iz Flaubertovega romana – v baletu udejanjita v podobi Emmine »življenjske gurujke in vplivnice«, gospe Lheureux.

Bolj kot kadar koli prej se zdi, da se med primerjanjem z drugimi in predvsem z banalnimi in v resnici nepomembnimi dejanji domnevnega »samopreseganja« v nas kopiči horror vacui – strah do praznine, ki je sicer koncept zapolnjevanja praznega prostora v likovni umetnosti, četudi ga na eksistencialni ravni lahko danes čutimo predvsem kot tesnobo ali bojazen pred lastno psihološko izpraznjenostjo, nepomembnostjo, minljivostjo. Smo s slepim verjetjem v sanje, ki nam jih bolj ali manj očitno vsiljuje kultura sodobnega načina življenja z nenehnim hlastanjem po novem, s hitro (iz)menjavo vsega in z nenehnimi spremembami, na neki točki pozabili živeti (zase)? Z brezprizivno konfrontacijo, ki jo prepričljivo utelesijo plesalci, se koreografinja loteva detajlne (psiho)analize sodobnih osebnostnih aberacij, kontradikcij, različnih vrednostnih sistemov in razklanosti med javnim in zasebnim, ki se ne manifestirajo zgolj v Emmini glavi, ampak so povnanjene že na ravni telesnih interakcij, estetiki kostumov, premišljeno izbranih rekvizitov – statusnih simbolov – in scenskih elementov, ki sočasno pripovedujejo zgodbo o neki ženski, ki ji je čisto po naključju ime Emma Bovary – četudi bi pozicijo »večnega drugega« lahko v resnici zavzel katerikoli drug subjekt.

Morda se svojevrstna tragičnost Emmine osebnosti, ki sicer ni idealna, a tudi ne obscena ali neetična, skriva predvsem v sponah zadušljive malomeščanske morale, o kateri navsezadnje namiguje podnaslov romana, in v dvosmernem konfliktu pričakovanj, ki jih ima bodisi posameznik od družbe bodisi družba od posameznika. Tudi če privzamemo tezo, da je Emma, podobno kot številne druge literarne ali dejanske osebe, žrtev lastnih iluzij in ambicij, njen utrip še vedno živi v sencah naših skrivnih in najglobljih hrepenenj, ki jih slikovito ponazarjajo s filmsko hitrostjo spreminjajoči se baletni prizori in Chopinova glasba, ki jo dopolnjuje eksistencialno streznitveni minimalizem del Philipa Glassa in drugih glasbenih ustvarjalcev. Emmina nenehna želja po ljubezni in avanturah, njena osamljenost, neznosno dolgočasje, bivanjska praznina in avtodestruktivno vedenje postanejo glavne tematske koordinate umetniškega procesa Valentine Turcu, ki ji uspe ustvariti zapeljivo sodobno gledališko atmosfero, v kateri se Emma osvobaja družbe, ki jo duši, in začenja – pa čeprav le za trenutek – uživati v lastnih simptomih, nam pa ne preostane drugega, kot da jo zvesto spremljamo na njeni poti in ji iskreno želimo – če nekoliko parafraziram Žižkovo paradigmo –, da bi ji v vsakem novem poskusu spodletelo vedno bolje.

[1] Kot je znano, se je moral Flaubert zaradi domnevne obscenosti dela zagovarjati tudi pred sodiščem, a celotni proces, ki se je končal 7. februarja 1857 s Flaubertovo oprostitvijo, je le dodatno prispeval h kasnejši priljubljenosti romana, ki je že aprila istega leta izšel v dveh zvezkih in postal knjižna uspešnica.

Benjamin Virc

Poslovil se je baletni plesalec Borut Hanžič

Borut Hanžič (1929 – 2022)

je bil eden prvih plesalcev mariborskega povojnega baletnega ansambla. Leta 1948 se je vpisal že kar v drugi razred takrat ustanovljene štiriletne nižje baletne šole, katere prvi ravnatelj je bil Peter Golovin, na njej pa so poučevali tudi Maks Kirbos, Irena Kirbos, Vika Kumer in Štefka Miler. Bil je med prvimi absolventi, ki so junija 1951 zaključili šolanje. V glavnem so vsi ves čas šolanja že sodelovali v predstavah v gledališču.Tako je oktobra 1948 Borut Hanžič prvič zaplesal v baletnem vložku v operi Evgenij Onjegin, v baletni ansambel pa je bil angažiran 1.8.1949…

Več o Borutu Hanžiču si lahko preberete TUKAJ

Borut Hanžič

Borut Hanžič je bil eden prvih plesalcev mariborskega povojnega baletnega ansambla. Leta 1948 se je vpisal že kar v drugi razred takrat ustanovljene štiriletne nižje baletne šole, katere prvi ravnatelj je bil Peter Golovin, na njej pa so poučevali tudi Maks Kirbos, Irena Kirbos, Vika Kumer in Štefka Miler. Bil je med prvimi absolventi, ki so junija 1951 zaključili šolanje. V glavnem so vsi ves čas šolanja že sodelovali v predstavah v gledališču.Tako je oktobra 1948 Borut Hanžič prvič zaplesal v baletnem vložku v operi Evgenij Onjegin, v baletni ansambel pa je bil angažiran 1.8.1949.
Skromnih začetkov se je v pogovoru z Danico Dolinar spominjal takole: “Kopalnice – o njih smo lahko samo sanjali! Imeli smo le neke lavaboje, trije ali štirje so se še lahko umili v topli vodi, drugi pa v hladni. Na začetku smo imeli le kratke hlače, potem pa smo dobili trikoje iz cvirna. Seveda smo jih bili zelo veseli. Na nogah smo pa imeli sandale. O baletnih copatih ni bilo govora….Ampak, bili smo mladi in ukaželjni in smo potem le napredovali…« Povedal je tudi, da so v koreografijah Petra Golovina, njegovega prvega baletnega vodje zelo veliko plesali, sodelovali so pri vseh operah in operetah, kjer so bili potrebni moški plesalci, veliko pa so plesali tudi v dramskih predstavah in na raznih mitingih, ki jih je bilo v povojnem času zelo veliko in da je v letih 1950 in 1951, ko je mariborski balet s plesnimi parodijami sodelovali in navduševali pri predstavah Veselega gledališča, koreograf Golovin za plesalce Anko Lavrač, Toneta Duha, Alberta Likavca in zanj postavljal šaljive in duhovite točke.
V svojem plesnem opusu je med drugim plesal kot eden od Polovcev v prvi samostojni baletni predstavi Polovski plesi iz opere Knez Igor A.Borodina, ki jo je koreografiral Maks Kirbos, v sezoni 1957/58 mu je Kirbos v svojem avtorskem baletnem večeru zaupal vlogo Dedalusa v bajeslovnem Ikarusu in Markovega prijatelja v četrtem dejanju baleta Ohridska legenda na glasbo Stevana Hristića, spomladi 1959 pa je v baletu Čajna punčka na glasbo Rista Savina in v koreografiji gosta iz Ljubljane, mladega koreografa Henrika Neubauerja plesal enega od dveh plesalcev s trakovi. To je bila prva uprizoritev slovenskega celovečernega baleta v Mariboru.
Predvsem koreografa Peter Golovin in Maks Kirbos sta v Hanžiču prepoznala njegov smisel za humor in izraznost, zato se je v spomine gledalcev še posebej vtisnil z interpretacijami karakternih in komičnih vlog.

Danica Dolinar

Baletni večer v Mokronogu posvečen Janezu Mejaču

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v petek, 14. oktobra 2022 v dvorani kulturnega doma v mokronogu uprizorilo baletni koncert, na katerem so plesali Nina Noč, Erica Pinzano, Maryia Pavlyukova, Filip Jurič, Petar Đorčevski, Siniša Bukinac, Filippo Jorio in Matteo Moretto.

Baletni koncert je bil posvečen častnemu občanu občine Mokronog-Trebelno in prejemniku Prešernove nagrade, Janezu Mejaču. Na emotivnem koncertu je Janez Mejač zaplesal nekaj Krakov v duetu z Nino Noč.

Pomembna novica: V DLBU Divača krvavo potrebujejo učitelja baleta!

V Društvu ljubiteljev baletne umetnosti Divača nujno potrebujejo učitelja baleta in sodobnega plesa. Vsi zainteresirani za poučevanje pokličite na telefonsko številko 041 615 068 (Astrid Bastianelli) ali pišite na elektronski naslov balet.divaca@gmail.com.

Več informacij:

– lokacija Divača torek, četrtek od 16.h-20.h;

– lokacija Sežana ponedeljek, sreda, petek 16.h-20.h;

– na razpolago imajo brezplačno stanovanje v Sežani;

– plača po dogovoru oz. ustaljenih  urnih postavkah;

– možnost individualnih ur – dodatno plačilo direktno učitelju;

– možnost sodelovanja za daljše časovno obdobje;

– možnost širitve delovanja v Trst.

Nagrade Lydie Wisiakove 2022

Komisijo za podeljevanje strokovnih nagrad, nagrad Lydie Wisiakove, ki se lahko podelijo vsakoletno in nagrade Pie in Pina Mlakarja, ki se lahko podeli vsako tretje leto, sestavlja sedem članov, od katerih jih Društvo baletnih umetnikov Slovenije imenjuje pet, od leta 2013 dalje pa po enega člana imenjujeta še Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana ter Slovensko narodno gledališče Maribor. Komisijo so v letu 2022 sestavljai Matjaž Marin – predsednik, Valentina Turcu, Alenka Ribič (imenovana s strani SNG Maribor), Petar Đorčevski (imenovan s strani SNG Opera in balet Ljubljana), Janez Mejač, Edvard Dežman in Tomaž Rode. Komisija se je v letu 2022 sestala na seji dne 6. septembra 2022, na kateri je najprej zavzela stališče, da sledi kriterijem predhodnih komisij in pri svojih odločitvah ohrani visoke umetniške vrednosti nagrad, zato bo odločala na podlagi dejansko visokih kriterijev in odločala zgolj o dejansko izjemnih dosežkih, ki izkazujejo visoko umetniško vrednost, predvsem pa se bo komisija osredotočila tudi na mlajšo generacijo domačih baletnih plesalcev, ki izkazujejo izjemen umetniški razvoj. Komisija je na seji odločila o prejemnikih nagrad v letu 2022. Javna podelitev nagrad je bila planirana za 12. november 2022 v SNG Opera in balet Ljubljana, vendar smo jo bili primorani prestaviti na kasnejši čas, in sicer zaradi naknadno dogovorjenega gostovanja Baleta SNG Opera in balet Ljubljana v Gledališču Malibran v v Benetkah v Italiji ter zaradi naknadno dogovorjenega gostovanja Baleta SNG Maribor v Nemčiji.

Nagrade Lydie Wisiakove, ki jih Društvo baletnih umetnikov Slovenije kot krovna organizacija s področja slovenske baletne umetnosti vsakoletno podeljuje od leta 1997, predstavljajo najvišje strokovno priznanje za plesne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji. Društvo baletnih umetnikov Slovenije lahko vsako leto podeli eno nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo in največ tri nagrade za posebne umetniške dosežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjih treh let. Poleg nagrad lahko podeli tudi posebna priznanja Društva baletnih umetnikov Slovenije poustvarjalcem in ustvarjalcem, ki so s svojimi baletnimi dejanji opozorili nase.

Številne nagrade za umetniške dosežke s področja slovenske baletne umetnosti, podeljene od leta 1997 do danes, dokazujejo, da slovenski balet s svojimi interpreti tako ljubiteljem kot poznavalcem baletne umetnosti ter strokovni javnosti ponuja visoko bero umetniških dosežkov, zadovoljstev in raznolikosti, s katerimi baletni umetniki v Sloveniji bogatijo državno zakladnico umetnosti.

Strokovna komisija je v letu 2022 skladno s Pravilnikom o podeljevanju strokovnih nagrad Lydie Wisiakove odločala o dveh predlogih za nagrado za življenjsko delo ter o šestih predlogih za nagrado za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v obdobju zadnjih treh let ter odločila o naslednjih nagrajencih:

  • Nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo prejme balerina NENA VRHOVEC za njen celovit vseživljenjski opus.
  • Nagrado Lydie Wisakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji prejme FILIP JURIČ za vlogi Romea v baletu Romeo in Julija v koreografijah Renata Zanelle in Tomaža Rodeta, za vlogo Linkedina v baletu Gusar ter za izjemno umetniško interpretacijo Adagietta v baletu Vsi na valček, koreografa Renata Zanelle.
  • Nagrado Lydie Wisakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji prejme ANTONETA TURK za vloge Julije v baletu Romeo in Juliji, Mihaele v baletu Carmen ter Dekleta v baletu Leseni princ.
  • Nagrado Lydie Wisakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji prejme TOMAŽ GOLUB za Pas de trois v baletu Labodje jezero ter za vlogi Don Joseja v baletu Carmen in Mercutiv baletu Romeo in Julija.

Zaključni večer Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Piran 2022

Sklepno dejanje devetega zaporednega Mednarodnega baletnega tabora Dancs-Piran 2022 je bil Zaključni baletni večer, ki je bil na sporedu 6. avgusta 2022 v Amfiteatru Avditorija Portorož. Udeleženci so na večeru predstavili plod 14-dnevnega dela s pedagogi Mirjano Šrot, Allisterjem Madinom, Antonom Bogovim, Elekom Tiborjem Zsoltom in Luko Ostrežem. Zaplesali so v klasičnih, neoklasičnih in sodobnih koreografijah. Program si lahko ogledate v nadaljevanju.

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta / Elementary advanced course of Classical ballet
UVERTURA / OUVERTURE
Glasba / Music: Georges Bizet
Koreografija / Choreography: Elek Tibor Zsolt
Solo: CHRISTIAN FALCIER, SAMANTA ZIENIŪTĖ
KASIA HEGEDUŠ GORNIK, LISA BERTONCELJ, EVITA GLORIA TOZON, ANA LINA TELIČ, ISABEL TRIMINI, NAJA KAPUN, STEFANIJA MARUSIG, EVA MESAREC, REA FELICIJAN, MIŠA DVORŠAK, MAŠA TUŠAR, STELLA TOZON, AJDA HOJNIK, CLAIRE KATICA MOGUS, SOFIA CLUG, GAJA TARA KRUŠIČ, BRINA GEREBIC, VARJA GOLEC HORVAT

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
LABODJE JEZERO, variacija iz Pas de troisa / SWAN LAKE, variation from Pas de trois
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
JANJA ŠINKOVEC

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
FANTZIJA O CARMEN / FATNASY ABOUT CARMEN
Glasba / Music: Georges Bizet
Koreografija / Choreography: Angelika Chelino
SAMANTA ZIENIŪTĖ

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
TRNULJČICA, variacija Florisse / THE SLEEPING BEAUTY, Florisse variation
Glasba / Music: Piotr Ilich Tchaikovsky
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
LEA BRUČI

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
DON KIHOT, Ples toreadorjev / DON QUIXOTE, Torreros dance
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Allister Madin po / after Marius Petipa
Mercedes: BEATRICE BARTOLOMEI
Espada: ALFIE PIERCE
Toreadorji: TOMAŽ GOLUB, PATRIK KNAUS, ALEKSANDAR TRENEVSKI, FELIX BOBOI, SIMONE CAROSSO, CHRISTIAN FALCIER

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
PAQUITA, variacija / PAQUITA, variation
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
IZA FAŠUN

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
PAQUITA, variacija / PAQUITA, variation
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
JELENA BOŽOVIĆ

DON KIHOT, Grand pas de deux iz 3. dejanja / DON QUIXOTE, Grand pas de deux Act III
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
NINA KRAMBERGER, KASZAB ZOLTAN BENCE

USEDLINE / SEDIMENTS
Glasba / Music: Piransko morje
Koreografija / Choreography: Luka Ostrež v sodelovanju s plesalci / in colaboration with dancers
IZA FAŠUN, MIA LOVRENČAK, ZARJA KOTLUŠEK PAVČIČ, NAOMI UMA ZORMAN, JELENA BOŽOVIĆ

CARMEN, Duet Carmen in Don Joseja / CARMEN, Duet of Carmen and Don Jose
Glasba / Music: Georges Bizet
Koreografija / Choreography: Tomaž Rode
BEATRICE BARTOLOMEI, TOMAŽ GOLUB

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
GISELLE, variacija iz Kmečkega pas de deuxa / GISELLE, variation from Paesant pas de deux
Glasba / Music: Adolph Adam
Koreografija / Choreography: Jean Coralli, Jules Perrot
LU DORNIK

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
LAURENCIA, variacija / LAURENCIA, variation
Glasba / Music: Alexander Krein
Koreografija / Choreography: Vakhtang Chabukiani
LANA DRUŠKOVIČ

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
ETUDES
Glasba / Music: Carl Czerni
Koreografija / Choreography: Harald Lander
SIMONE CAROSSO

Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta / Elementary advanced course of Classical ballet
ZAKLJUČENO / FINISHED
Glasba / Music: Henry Mancini (The Pink Panther)
Koreografija / Choreography: Luka Ostrež v sodelovanju s plesalci / in colaboration with dancers
KASIA HEGEDUŠ GORNIK, LISA BERTONCELJ, EVITA GLORIA TOZON, ANA LINA TELIČ, ISABEL TRIMINI, NAJA KAPUN, STEFANIJA MARUSIG, EVA MESAREC, REA FELICIJAN, MIŠA DVORŠAK, MAŠA TUŠAR, STELLA TOZON, AJDA HOJNIK, CLAIRE KATICA MOGUS, SOFIA CLUG, GAJA TARA KRUŠIČ, BRINA GEREBIC, VARJA GOLEC HORVAT

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
BAJADERA, variacija Gamzatti / LA BAYADERE, Gamzatti variation
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
NUŠA GUJT BAUMAN

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
GISELLE, variacija Albrechta / GISELLE, Albrecht variation
Glasba / Music: Adolph Adam
Koreografija / Choreography: Jean Coralli, Jules Perrot
FÉLIX BOBOI

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
TRNULJČICA, Pas de deux iz 3. dejanja / THE SLEEPING BEAUTY, Pas de deux Act III
Glasba / Music: Piotr Ilich Tchaikovsky
Koreografija / Choreography: Marius Petipa
GVENDOLIN NAGY, ALFIE PEARCE

Nadaljevalna & profesionalna delavnica klasičnega baleta / Advance & Professional workshops of Classical ballet
Osnovni napredni tečaj klasičnega baleta / Elementary advanced course of Classical ballet
DON KIHOT, Driade / DON QUIXOTE, Driads
Glasba / Music: Ludwig Minkus
Koreografija / Choreography: Allister Madin po / after Marius Petipa
Koreografija malih amorčkov / Choreography of small Cupids: Mirjana Šrot
Kitry: NINA KRAMBERGER
Mercedes: BEATRICE BARTOLOMEI
Queen of Driads: GVENDOLIN NAGY
Cupid: NAĐA MRAŠIĆ
Cupid otrok / Baby Cupid: ZARJA KOTLUŠEK PAVČIČ
Driade: ANTONETA TURK, KLARA STRMČNIK, MANCA STRMČNIK, NAĐA MARUŠIĆ, ZARJA KOTLUŠEK PAVČIČ, LEA BRUČI, VITA VODA, LU DORNIK, IZA FAŠUN, MIA LOVRENČAK, LETICIJA FRUMEN ČENČUR, DORA SZEPSI, GVENDOLIN NAGY, JELENA BOŽOVIĆ, JANJA ŠINKOVEC, LANA DRUŠKOVIČ, DORA SZEPSI, SAMANTA DRODVILAITĖ – ZIENIŪTĖ,
NUŠKA GUJT
Cupids: KASIA HEGEDUŠ GORNIK, LISA BERTONCELJ, EVITA GLORIA TOZON, ANA LINA TELIČ, ISABEL TRIMINI, NAJA KAPUN, STEFANIJA MARUSIG, EVA MESAREC, REA FELICIJAN, MIŠA DVORŠAK, MAŠA TUŠAR, STELLA TOZON, AJDA HOJNIK, CLAIRE KATICA MOGUS, SOFIA CLUG, GAJA TARA KRUŠIČ, BRINA GEREBIC, VARJA GOLEC HORVAT

Balet Don Kihot udeležencev Dancs-Pirana 2022 v produkciji DBUS

V okviru dela Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Piran 2022 so potekale priprave na izvedbo celovečernega baleta Don Kihot, ki je bil na sporedu 5. avgusta 2022 v Amfiteatru Avditorija Portorož. Pole udeleženk in udeležencev Dancs-Pirana so v predstavi sodelovali še profesjonalni baletni plesalci ter plesalci, ki so se udeležili dodatnego strokovnege usposabljanja pod okriljem DBUS.

Največji koreografski delež je prevzel Allister Madin, sicer solist baleta pariške opere in prvak Nacionalnega baleta iz Nove zelandije, trenutno pa svobodni umetnik. Svoj koreografski delež sta dodala še Anton Bogov in Tomaž Rode, Mirjana Šrot pa je postavila ples Malih amorčkov v sceni Driad. Scenarij za tokratno izvedbo sta pripravila Allister Madin in Tomaž Rode pred pričetkom poletnega baletnega tabora Dancs-Piran.

Postavitev se od originalnega scenarija ne razlikuje kaj dosti, razen da do izvzete vloge Gamascha, Kitrijinega očeta in same Dulcineje, ki jo v tokratni produkciji izmenjajoče poudabljata Kitry in Mercedes. Za koreografsko osnovo originala se predstava navezuje na našemu občinstvu manj poznano francosko različico.

V vlogi Don Kihota, ki je bila sprva zasnovana kot velika plesna vloga, bi moral nastopiti Christopher Thompson, a ga je zaradi bolezni v zadnjem trenutku nadomestil Tomaž Rode. Zato je vloga postala dramska, brez plesnih vložkov in načrtovanega dueta med Mercedes in Don Kihotom. Oproda Don Kihota, Sancho Pansa, je bil Jernej Kalan.

Glavni vlogi, Kitry in Basila sta plesala mlada slovenska baletna plesalka, članica Baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Nina Kramberger in madžarski plesalec Kaszab Zoltan Bence. Basila bi sicer moral plesati Jan Trninič, a se je štiri dni pred predstavo žal poškodoval in je moral svoj nastop odpovedati.

Mercedes, ki v tokratni predstavi nosi precejšen delež, je plesala Beatrice Bartolomei, sicer članica Baleta SNG Maribor, Espado pa mladi angleški plesalec Alfie Pierce.

Amorčka (Cupid) je plesala Nađa Mrašić, študentka Višje baletne šole v Ljubljani, Kitryjine prijateljice so bile Gvendolin Nagy, Antoneta Turk, Nađa Mrašić, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik in Zarja Kotlušek Pavčič, ki je plesala tudi Malega amorčka v sceni Driad. Basilova prijatelja sta upodobila Tomaž Golub, član Baleta SNG Maribor in Simone Carosso. V tretjem dejanju so v pas de quatru Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Nađa Mrašić, Zarja Kotlušek Pavčič, Tomaž Golub, Simone Carosso in Christian Falcier, variacije pa Gvendolin Nagy, Antoneta Turk in Nađa Mrašić.

V zborovskih vlogah so nastopili tako udeleženke in udeleženci Nadaljevalne & profesionalne delavnice klasičnega baleta kot udeleženke Osnovnega naprednega tečaja klasičnega baleta.

Toreadorji in Ribiči so bili Tomaž Golub, Patrik Knaus, Aleksandar Trenevski, Felix Boboi, Simone Carosso in Christian Falcier, v sceni Driad so plesale Antoneta Turk, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Nađa Mrašić, Zarja Kotlušek Pavčič, Lea Bruči, Vita Voda, Lu Dornik, Iza Fašun, Mia Lovrenčak, Leticija Frumen Čenčur, Dora Szepsi, Gvendolin Nagy, Jelena Božović, Janja Šinkovec, Lana Druškovič, Samanta Drodvilaitė – Zieniūtė in Nuška Gujt, Mali amorčki pa so bile Eva Mesarec, Ela Narat, Sofia Clug, Ana Lina Telič, Brina Gerebic, Stela Tozon, Varja Golec Horvat in Isabel Trimini. Baletni zbor v prvem in tretjem dejanju so sestavljali Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Nađa Mrašić, Zarja Kotlušek Pavčič, Lea Bruči, Vita Voda, Lu Dornik, Iza Fašun, Mia Lovrenčak, Leticija Frumen Čenčur, Dora Szepsi, Gvendolin Nagy, Jelena Božović, Janja Šinkovec, Lana Druškovič, Nuška Gujt Bauman, Samanta Drodvilaitė – Zieniūtė, Tomaž Golub, Patrik Knaus, Aleksandar Trenevski, Felix Boboi, Simone Carosso in Christian Falcier. Otroci so bile Ajda Požar, Gaja Tara Krušič, Kasia Hegeduš Gornik, Leticija Frumen Čenčur, Lisa Bertoncelj, Maša Tušar, Miša Dvoršak, Ajda Hijnik in Rea Felicijan.

Plesalke in plesalci so celovečerno predstavo pripravili v devetih dneh. Luč je oblikoval Aleksander Pešec, ki je skupaj z Allisterjem Madinom in Tomažem Rodetom v pretežnem obsegu oblikoval tudi scensko podobo. Kostumi so bili iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana.

Carmen v Amfiteatru Avditorija Portorož

V sredo, 3. avgusta 2022 je bila na odru Amfiteatra Avditorija Portorož na sporede celovečerna Baletna predstava s flamenkom Carmen, v koreografiji Tomaža Rodeta in Ane Pandur.

V vlogi Carmen je debitirala Beatrice Bartolomei, Don Jose je bil Tomaž Golub, v vlogi Mihaele je prvič nastolila Antoneta Turk, Christopherja Thompsona je v vlogi Escamila dve uri pred predstavo nadomestil mladi angleški plesalec Alfie Pierce, Ciganka je bila Ana Pandur, Zuniga Aleks Theo Šišernik, Fernanda prvič Lana Druškovič, Krčmar in Duhovnik pa Jernej Kalan.  V baletnem zboru so plesali Janja Šinkovec, Lara Markovič, Lana Druškovič, Teja Sever, Dora Szepsi, Samanta Drodvilaitė – Zieniūtė, Nađa Mrašić, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Nuša Gujt Bauman, Naja KapunPatrik Knaus, Aleksandar TrenevskiFelix Boboi, Simone Carosso in Christian Falcier.

Romeo in Julija v Amfiteatru Avditorija Portorož

V ponedeljek, 1. avgusta 2022 je bila na odru Amfiteatra Avditorija Portorož tudi letos na sporedu celovečerna baletna predstava Romeo in Julija v produkciji DBUS. 

V vlogi Julije je ponovno nastopiła mlada slovenska baletna plesalka, Antoneta Turk, ob njej je bil izvrsten partner in prepričljiv Romeo solist Narodnega baleta iz Brna, Robert Hayland. Mercutio je bil Tomaž Golub, v vlogi Benvolia pa je poškodovanega Jana Trniniča v zadniem trenutku nadomestil Tim Dolinšek, ki je zaupanje za vskok v vlogo povsem upravičil. V vlogi Lady Capulet je debitirala Beatrice Bartolomei, v vlogi Patra Lorenza Jernej Kalan, v vlogi Tybalta Aleks Theo Šišernik ter v vlogi Parisa Christopher Thompson. Lord Capulet je bil ponovno Siniša Bukinac in Lord Monteg Nejc Noč.

Soliste je pripravil Anton Bogov, baletnih zbor, ki so ga sestavljali mladi baletni plesalci različnih narodnosti v okviru projekta dodatnega strokovnega usposabljanja, pa Aleks Theo Šišernik.

Prvi baletni večer Dancs-Piran 2022 z gosti

V soboto, 30. julija 2022 so udeleženci Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Piran 2022 v Amfiteatru Avditorija Portorož v okviru Tedna baleta 2022 nastopili na Prvem baletnem koncertu Dancs-Piran 200 z gosti

Vsako leto se udeleženci Mednarodnega poletnega baletnega tabora Dancs-Piran, ki ga že debet let zapored organizira Društvo baletnih umetnikov Slovenije, predstavijo na dveh zaključnih koncertih, po koncu prvega tedna tabora ter ob zaključku celotnega tabora.

Na prvem večeru so plesali tako tisti udeleženci tabora, ki so se odločili za udeležbo v prvem tednu, kot tisti, ki obiskujejo tabor v celoti. Program so sestavljali odlomki iz celovečernega baleta Don Kihot, ki ga bodo udeleženci na odru Amfiteatra Avditorija Portorož  v celoti predstavili 5. avgusta 2022, različne variacije, etude in sodobne točke. 

Najprej je bila na sporedu scena Driad iz baleta Don Kihot, v kateri so v koreografiji Allistera Madina in Mirjane Šrot, ki je pripravila odlomek Malih amorčkov zaplesale profesionalne baletne plesalke (NINA KRAMBERGER, BEATRICE BARTOLOMEI in ANTONETA TURK), udeleženke Nadaljevalne & profesionalne delavnice klasičnega baleta (NAĐA MRAŠIĆ, ANTONETA TURK, LEA BRUČI, VITA VODA, LU DORNIK, IZA FAŠUN, MIA LOVRENČAK, DORA SZEPSI, SOFIJA RADOVANOVIĆ, ZARJA KOTLUŠEK PAVČIČ, GVENDOLIN NAGY, JANJA ŠINKOVEC, LARA MARKOVIČ, LANA DRUŠKOVIČ, TEJA SEVER, SAMANTA DRODVILAITĖ – ZIENIŪTĖ, KLARA STRMČNIK, MANCA STRMČNIK, NUŠKA GUJT, NAJA KAPUN, CLAIRE KATICA MOGUS) ter udeleženke Osnovnega naprednega tečaja klasičnega baleta TARA PEČNIK, LANA PEČNIK, AJDA KATARINA ŽVOKELJ, GABRIJELA LEVPUŠČEK, LANA KRALJ, AJDA POŽAR, ELA NARAT, ELA NORA BELINA, ANJA PIPAN, ANA LINA TELIČ, NEŽA KUNEJ, ISABEL TRIMINI, STEFANIJA MARUSIG, IZABELA HACE, REA FELICIJAN, INTI REPOVŠ in GAJA TARA KRUŠIČ. 

Sledila je koreografija Eleka Tiborja Zsolta z naslovom UVERTURAna glasbo Georgesa Bizeta, v katters sta plesala udeleženca Nadaljevalne & profesionalne delavnice klasičnega baleta SAMANTA ZIENIŪTĖ in CHRISTIAN FALCIER ter udeleženke Osnovnega naprednega tečaja klasičnega baleta TARA PEČNIK, LANA PEČNIK, AJDA KATARINA ŽVOKELJ, GABRIJELA LEVPUŠČEK, LANA KRALJ, AJDA POŽAR, ELA NARAT, ELA NORA BELINA, ANJA PIPAN, ANA LINA TELIČ, NEŽA KUNEJ, ISABEL TRIMINI, STEFANIJA MARUSIG, IZABELA HACE, REA FELICIJAN, INTI REPOVŠ in GAJA TARA KRUŠIČ.

Spored se je nadaljeval z variacijo Kitry iz 1. dejanja baleta Don Kihot, ki jo je zaplesala TEJA SEVER, variacijo Florisse iz baleta TRNULJČICA, ki jo je zaplesala LEA BRUČI, pas de deuxom iz 3. dejanja baleta TRNULJČICA, ki sta ga plesala GVENDOLIN NAGY, ALFIE PEARCE, FANTZIJO O CARMEN, ki jo je plesala SAMANTA ZIENIŪTĖ ter variacijo iz baleta PAQUITA, ki jo je plesala IZA FAŠUN. 

Na glasbo Johna Cagea in v koreografiji Luke Ostreža so se s sodobno koreografijo z naslovom SREČANJE 1 predstavile udeleženke Osnovnega naprednega tečaaj klasičnega baleta TARA PEČNIK, LANA PEČNIK, AJDA KATARINA ŽVOKELJ, GABRIJELA LEVPUŠČEK, LANA KRALJ, AJDA POŽAR, ELA NARAT, ELA NORA BELINA, ANJA PIPAN, ANA LINA TELIČ, NEŽA KUNEJ, ISABEL TRIMINI, STEFANIJA MARUSIG, IZABELA HACE, REA FELICIJAN, INTI REPOVŠ in GAJA TARA KRUŠIČ.

Po variaciji iz baleta LAURENCIJA, ki jo je plesala LANA DRUŠKOVIČ je sledil duet Carmen in Don Joseja iz baleta CARMEN v izvedbi profesionalnih baletnih plesalcev BEATRICE BARTOLOMEI in TOMAŽA GOLUBA, udeleženke Nadaljevalne & profesionalne delavnice klasičnega baleta LU DORNIK, IZA FAŠUN, MIA LOVRENČAK, SOFIJA RADOVANOVIĆ, ZARJA KOTLUŠEK PAVČIČ in TEJA SEVER, pa so se nato predstavile v sodobni koreografiji Luke Ostreža, SREČANJE 2. 

Sledile so še tri variacije, in sicer variacija Kitry iz 3. dejanja baleta DON KIHOT v izvedbi profesionalne baletne plesalke NINE KRAMBERGER, variacija iz 1. dejanja baleta GISELLE v izvedbi LU DORNIK ter variacija Gamzatti iz baleta BAJADERA v izvedbi NUŠE GUJT BAUMAN, nato pa je sledil Pas de quatre iz baleta DON KIHOT v izvedbi profesionalne plesalke in plesalca BETARICE BARTOLOMEI in TOMAŽA GOLUBA ter plesalk in plesalcev Nadaljevalne & profesionalne delavnice klasičnega baleta ALFIA PIERCEA, ZARJE KOTLUŠEK PAVČIČ, NAĐE MRAŠIĆ, KLARE STRMČNIK, MANCE STRMČNIK, CHRISTIANA FALCIERJA in SIMONEA CAROSSA. Za konec večera je bila na sporedu Balkonska scena iz baleta ROMEO IN JULIJA v izvedbi ANTONETE TURK in ROBERTA HYLANDA.

Tradicionalni baletni koncert DBUS pod zvezdami v Lendavi

23. junija 2022 je Društvo baletnih umetnikov Slovenije na poletnem odru Gledališke in koncertne dvorane Lendava povodom državnega praznika, Dneva državnosti, Občini Lendava poklonilo tradicionalni Baletni koncert pod zvezdami. Koncert sta z Grand pas de deuxom iz baleta Don Kihot pričela Asami Nakashima in Jan Trninič, nato pa je mlada lendavska, osemletna plesalka, sicer zmagovalka Mednarodnega baletnega tekmovanja TUTU 2022 v kategoriji I. BELA, Brina Gerebic nastopila v lastni koreografiji z naslovom Pomladna razigranost. Koncert se je nadaljeval z nastopom Satomi Netsu Pilce in Tomaža Goluba v koreografiji slednjega z naslovom Brindisi, za njima pa je Yuya Omaki zaplesal variacijo iz baleta Sylvia. Sledili sta še dve variaciji, variacija Gamzatti iz baleta Bajadera v izvedbi Beatrice Bartolomei in variacija iz baleta Satanella v izvedbi Mattea Magalottija. Še eno koreografijo Tomaža Goluba z naslovom Not our time sta zaplesala koreograf in Satomi Netsu Pilca, Brina Gerebic pa se je nato predstavila v še eni lastni koreografiji z naslovom Ljubezen. Sledil je duet, sicer baletni vložek iz opere Carmen v koreografiji Valentine Turcu, ki sta ga plesala Beatrice Bartolomei in Andrea Schifano, za konec pa je bil na sporedu še pas de trois iz baleta Gusar v izvedbi Asami Nakashima, Monje Obrul in Yuye Omakija. Koncert je spremljalo številno občinstvo, ki nad nastopom plesalcev ni skrivalo navdušenja.

Baletni premisleki in pomisleki: ALASTAIR MACAULAY / Šesta oddaja: 15. junij 2022

Šesta oddaja: 15. junij 2022 ob 18. uri

Baletni premisleki in pomisleki

ALASTAIR MACAULAY

Pogovor z Alastairom Macaulayem je vodila Tatjana Ažman. 

Alastair Macaulay, po rodu Anglež, je 40 let deloval kot kritik. V Angliji je bil glavni gledališki kritik pri Financial Times in glavni plesni kritik pri Times Literary Supplement V Ameriki je bil 11 let glavni plesni kritik pri New York Timesu. Pisal je za vse pomembne plesne revije (Dance Magazine, Ballet Review, Dancing Times, itd.) Deloval je tudi kot tutor in predavatelj plesne zgodovine na različnih akademskih institucijah v Angliji, med drugim pri Royal Academy of Dancing in v Labanovem centru. Kot kurator je deloval pri New York City Center. Predaval je na različnih simpozijih in konferencah, nekatere je tudi soorganiziral. Zdaj deluje na svobodi kot kritik in zgodovinar uprizoritvenih umetnosti. Ukvarja se z esejistiko, v kateri prepleta svoj interes za umetnost nasploh, tako sodobno, v katero pa vpleta tudi svojo fascinacijo do zgodovine. Napisal je kratko biografijo o Margot Fonteyn in objavil obširno knjigo intervjujev s koreografom Matthewom Bournom. Več o njem si lahko preberete na njegovi spletni strani. https://www.alastairmacaulay.com

Alastair Macaulay is a critic and historian of the performing arts. In 1983, he was founding editor of the British quarterly Dance Theatre Journal for its first five years. In 1988 and 1992, he was guest dance critic in New York to The New Yorker. In 1994-2007, he was chief theatre critic of the Financial Times (London), for which he also reviewed music and dance; and in 1996-2006 chief dance critic to the Times Literary Supplement. In 2007-2018, he was chief dance critic to the New York Times. He has also written for The Guardian and The Daily Telegraph, Dancing Times, Dance Magazine, Ballet Review, Ballet News, Opera, and Opera News. He has taught dance history, dance analysis, and related subjects at Juilliard and the 92nd St Y (in New York), the Royal Opera House, Sadler’s Wells Theatre, Royal Academy of Dancing, the Laban Centre for Movement and Dance, University of Surrey, University of London Goldsmiths College, and London Studio Centre (in the U.K.). He was chief examiner in dance history to the Imperial Society of Teachers of Dancing in 1987-2002. He has given successive lecture for Dansox at St Hilda’s College, Oxford (U.K.), and was chief lecturer at its 2019 inaugural dance summer school. An experienced and popular lecturer and broadcaster, he has contributed to conferences, symposia, and radio programmes in the U.K., U.S.A., Canada, France, and Italy, on Frederick Ashton, Merce Cunningham, Serge Diaghilev, Margot Fonteyn, Kenneth MacMillan, Mark Morris, Marius Petipa, Serge Prokofiev, Harold Pinter, Mark Morris’s L’Allegro, il Penseroso ed il Moderato, The Sleeping Beauty, Swan Lake, dance reconstruction, the teaching of dance history, multiculturalism in dance, and European theatre. In 1999, he was co-chairman of the Royal Academy of Dancing’s conference The Fonteyn Phenomenon; in the years 2012-2019, he convened a series of top-level seminars at the New York Library for the Performing Arts on The Sleeping Beauty (2012), Swan Lake (2013), Balanchine’s Serenade (2015), Giselle (2016), Nijinsky’s L’Après-midi d’un faune and Robbins’s Afternoon of a Faun (2017), Balanchine’s Apollo (2018), and Merce Cunningham’s Exchange and Channels/Inserts (2019). In 2018, he gave the NYU Center for Ballet and the Arts’ prestigious Lincoln Kirstein lecture, Balanchine and Ashton: Parallel Lives. In 2019, he was a director’s fellow at NYU Center of Ballet and the Arts. In 2020, he curated and introduced New York City Center Studio 5’s online series Great American Ballerinas. His short biography Margot Fonteyn was published in 1998 (Sutton Books, U.K.). His extensive book of interviews with the choreographer Matthew Bourne, Matthew Bourne and Adventures in Motion Pictures was published by Faber & Faber U.K. in 2000; a second edition, Matthew Bourne and his Adventures in Dance, with seven new chapters, was published in 2011. He is preparing a critical biography of Merce Cunningham for Farrar Straus Giroux (N.Y.). He has contributed chapters to books on dance history, dance analysis, multiculturalism in dance, and Mark Morris’s L’Allegro, il Penseroso ed il Moderato.

Mednarodno baletno & koreografsko tekmovanje TUTU 2022

Na Velikem odru SNG Maribor je med 24. – 27. majem 2022 v organizaciji Društva baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju z SNG Maribor potekalo Mednarodno baletno & koreografsko tekmovanje TUTU 2022. TUTU 2022 jeodprl vrata vsem baletnim plesalkam, plesalcem in koreografom, ne glede na njihovo nacionalnost. V različnih kategorijah SOLO, SKUPINA ter  KOREOGRAFIJA so se pomerili učenke in učenci baletnih šol z osnovnim ali razširjenim programom, dijakinje in dijaki srednjih baletnih šol ter študenti višješolskih in visokošolskih baletnih ustanov. V vseh kategorijah, razen v kategorijah Koreografija, so tekmovalci v letu 2022 ponovno tekmovali po dvokrožnem tekmovalnem sistemu, prvi krog in finale, točke iz prvega kroga tekmovanja pa so se po novem seštevale s točkami v Finalu. Po novem sta se tako v prvem krogu kot v finalu tekmovanja črtali najvišja in najnižja ocena, dodeljeni s strani žirantov. V okviru tekmovanja koreografskih miniatur TUTU 2022 je tekmovanje ohranilo tri kategorije, in sicer KOREOGRAFIJA PROFESIONALNO, KOREOGRAFIJA – SPODBUJANJE LASTNE USTVARJALNOSTI 10 – 14 LET in KOREOGRAFIJA – SPODBUJANJE LASTNE USTVARJALNOSTI 15 – 18 LET. S slednjimaTUTU želi spodbujati mlade k čimprejšnjemu pričetku delovanja na področju baletne koreografije.

Tekmovalce je ocenjevala sedemčlanska strokovna žirija priznanih domačih in mednarodnih baletnih strokovnjakov, balerina, koreografinja in pedagoginja prof. Evelyn Téri iz Avstrije kot predsednica žirije, mednarodno uveljavljena primabalerina Anastasija Matvienko iz Ukrajine, nekdanja solistka Baleta SNG Maribor Ljiljana Keča iz Slovenije, solistka Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Olga Andreeva, prorektor Madžarske plesne univerze iz Budimpešte prof. Szilárd Macher, umetniški direktor nacionalnega baleta iz Brna Mário Radačovský in direktor Baleta Verona Eriberto Verardi.

Kategorije SOLO:

V kategoriji I. BELA je prvo mesto in tretja nagrada pripadla Brini Gerebic z 89,9 točkami, druga je bila Lana Polak z 82,3 točkami, tretja pa Alisa Rebol z 78,4 točkami.

V kategoriji II. RUMENA je prvo mesto pripadlo Pii Capl Škrinjar z 84 točkami, drugo pa Manci Lončar z 82 točkami. Ostali tekmovalci v tej kategoriji se v Finale tekmovanja niso uvrstili.

V kategoriji III. ROZA je prvo mesto z doseženimi 84,3 točkami pripadlo Evi Mesarec.

V kategoriji IV. ORANŽNA je v konkurenci 16 tekmovalk in tekmovalcev prvo mesto s prvo nagrado in 96 točkami pripadlo madžarki Lili Nemeth, drugo mesto z drugo nagrado in 92,3 točkami lituanki Else Pilinkuite in tretje mesto z drugo nagrado in 91 točkami madžarki Dori Szepsi. Tretjo nagrado so prejli še Nuša Gujt Bauman (Slovenija, 87,9 točk), Ana Lina Telič (Slovenija, 87,4 točk), Rosina Szabo (Madžarska, 87 točk), Gregi Golob (Slovenija, 86,9 točk), Greta Chiaroni (Italija, 86,3 točk) in Tara Pečnik (Slovenija, 85,8 točk).

V kategoriji V. RDEČA je prvo mesto s prvo nagrado in doseženimi 97,3 točkami pripadlo japoncu Hiraku Saito, drugo mesto z drugo nagrado in 93,9 točkami madžarski Janki Dobra, tretje mesto z drugo nagrado in 91 točkami pa madžarski Csenge Csipan. Tretjo nagrado sta osvojili še slovenki Manca Strmčnik z 89,2 točkami ter Klara Strmčnik z 88,1 doseženimi točkami.

Kategorije SKUPINA:

V kategoriji VIII. VIJOLIČNA je prvo mesto z drugo nagrado in 93,1 doseženimi točkami zasedla skupina Plesnega kluba Zapleši si, drugo pa skupina Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača z 81,3 doseženimi točkami.

V kategoriji IX. MODRA je prvo mesto z 80,3 doseženimi točkami zasedla skupina Baletne šole Ana, drugo pa skupina Glasbene šole Vrhnika z 80 doseženimi točkami.

V kategoriji XI. ZELENA je prvo mesto z drugo nagrado in 93 doseženimi točkami pripadlo skupini Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Kategorije KOREOGRAFIJA:

V kategoriji XIII. KOREOGRAFIJA – spodbujanje lastne ustvarjalnosti 10 – 14 let je prvo mesto z drugo nagrado in 93,8 doseženimi točkami pripadlo Ani Lini Telič za lastno koreografijo Movement, drugo mesto s tretjo nagrado in 87 doseženimi točkami Brini Gerebic s koreografijo Love in tretje mesto s tretjo nagrado ter 86,6 doseženimi toočkami pa Eli Nori Belina, Izabeli Hace in Tari Pečnik za koreografijo Nedotakljivo.

V kategoriji XIV. KOREOGRAFIJA – spodbujanje lastne ustvarjalnosti 15 – 18 let je prvo mesto z drugo nagrado in 94 doseženimi točkami zasedla Eva Pletikosič s koreografijo Ne vem, drugo mesto z drugo nagrado in 91,4 doseženimi točkami Naomi Uma Zorman s koreografijo izSTOP ter tretje mesto z 77,8 točkami Nuša Gujt Bauman s koreografijo Violina.

V kategoriji XV. KOREOGRAFIJA PROFESIONALNO je prvo mesto z drugo nagrado in 94,8 doseženimi točkami pripadlo Dorotteyi Lengyel s koreografijo Mask off, drugo mesto s trejo nagrado in 88,6 točkami Patriciji Crnkovič in Tjaši Bucik s koreografijo Vert ter tretje mesto z 82,4 doseženimi točkami Claudii Sovre s koreografijo Do I dare?

Posebne nagrade so osvojili:

HIRAKU SAITO – posebna nagrada strokovne žirije za najbolj talentiranega plesalca,

BRINA GEREBIC – posebna nagrada strokovne žirije za najmlajšo udeleženko tekmovanja,

LANA POLAK – posebna nagrada strokovne žirije za najboljšo umetniško interpretacijo tekmovalne točke Rdeča kapica,

ANA LINA TELIČ – posebna nagrada strokovne žirije za  najboljšo lastno koreografijo tekmovalca,

TANJA PAVLIČ – posebna nagrada strokovne žirije za najboljšo učiteljico,

MIRJANA ŠROT – posebna nagrada strokovne žirije za najboljšo učiteljico,

GREGI GOLOB in ANA LINA TELIČ – posebna nagrada predsednice strokovne žirije, prof. Evelyn Teri: kotizacija za udeležbo na mednarodnem baletnem tekmovanju Vienna Grand Prix v juniju 2022,

ANJA PIPAN, ANA LINA TELIČ, ELA NORA BELINA, GREGI GOLOB, VANJA KOVAČEVIČ – posebna nagrada člana žirije Eriberta Verardija, 50% popust za udeležbo na Poletni baletní šoli Balletto di Verona,

SKUPINA PLESNI KLUB ZAPLEŠI SI / THE GROUP OF THE DANCE CLUB ZAPLESI SI – posebna nagrada strokovne žirije za muzikalnost in usklajenost pri izvedbi tekmovalne točke Tarantela,

JANKA DOBRA – prenosni baletni drog, ki ga poklanja Finabalerina,

LILI NÉMETH, VANJA KOVAČEVIČ, ANA LINA TELIČ – posebna nagrada Društva baletnih umetnikov Slovenije, kotizacija za enotedensko udeležbo na Mednarodnem poletnem baletnem taboru Dancs-Piran 2022,

GVENDOLIN NAGY, KATA BÁN, DOROTTYA LENGYEL – posebna nagrada Društva baletnih umetnikov Slovenije, kotizacija za sodelovanje v baletnih predstavah DBUS v juliju in avgustu 2022 z polno kotizacijo za udeležbo na Mednarodnem poletnem baletnem taboru Dancs-Piran 2022.

Gostovanje Madžarskega mladinskega baletnega ansambla Madžarske plesne univerze iz Budimpešte

Sinteza sodelovanja Društva baletnih umetnikov Slovenije z Madžarsko plesno univerzo iz Budimpešte (HDU) poteka že od leta 2010, ko so študenti največje in najpomembnejše madžarske baletno-izobraževalne ustanove nastopili v Gaudeamus baletnem koncertu, ki ga je takrat organiziralo Društvo baletnih umetnikov Slovenije.

V letu 2022 je Madžarski mladinski baletni ansambel v Sloveniji uprizoril dve predstavi, prvo 23. maja v Gledališču Park v Murski Soboti, drugo pa 24. maja v Veliki dvorani SNG Maribor. Slednja je bila tudi otvoritvena slovesnost letošnjega Mednarodnega baletnega in koreografskega tekmovanja TUTU.

Na obeh večerih so se študenti HDU v prvem delu predstavili v odlomkih iz klasičnih baletov Labodje jezero ter Raymonda, pa v raznih variacijah iz baletov Paquita, Giselle in Plamen Pariza ter v dveh sodobnih točkah, Jungle by night Roberta Bondare, ki je v Sloveniji doživela krstno uprizoritev ter Mask off v koreografiji študentke HDU, Dorottye Lengyel. V drugem delu večera so zaplesali znamenito koreografijo Roberta Northa z naslovom The Death and the Maiden (Smrt in dekle).

Kontinuirano sodelovanje med DBUS in HDU je bilo vzpostavljeno z namenom ne le vsakoletnih izmenjav, gostovanj, pač pa predvsem zato, da se omogoči domačim baletno-izobraževalnim ustanovam in njih učiteljem tudi vpogled v delo ene najvidnejših evropskih baletno-izobraževalnih inštitucij in danes edine z univerzitetnim učnim programom za baletne plesalce. Resnici na ljubo pa se je izkazalo, da je v domačem krogu sila malo učiteljev, ki bi jih takšna primerjava sploh zanimala. Razloge za to prepuščamo tistim učiteljem baleta, ki večera Madžarske baletne univerze iz Budimpešte niso obiskali. Kakorkoli, sodelovanje Društva baletnih umetnikov Slovenije z Madžarsko baletno univerzo (HDU) iz Budimpešte je obrodilo sadove, saj je v letih sodelovanja kar nekaj slovenskih baletnih plesalcev študij baleta zaključilo prav na HDU, nekaj pa se jih na HDU še vedno izobražuje.

Baletni koncert Društva baletnih umetnikov Slovenije na Jesenicah

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v soboto, 14. julija 2022 v Gledlišču Toneta Čufarja na Jesenicah uprizorilo celovečerni baletni koncert, v katerem so plesali Ana Klašnja in Filip Jurič (Pas D’esclave, koreografija Jose Martinez in Adagietto, koreografija Renato Zanella), Maryia Pavlyukova in Filippo Jorio (Giselle, koreografija Jean Coralli, ‎Jules Perrot),  dijakinji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, VALENTINA BENKIČ in Neža Ana Goričar (Bigbang v lastni koreografiji), Petar Đorčevski (Voyage, koreografija Renato Zanella), Emilie Tassinari in Thomas Giugovaz (Labodje Jezero, pas de deux Odete in Princa, koreografija Lew Ivanov), Mirjana Šrot in Tomaž Golub (Hora, koreografija Edward Clug), Erika Pinzano in Thomas Giugovaz (Labodje Jezero, pas de deux Odile in Princa, koreografija Marius Petipa), Jan Trninič (Blind tango, koreografija Edward Clug), Nina Noč in Petar Đorčevski (Labodje Jezero, Elegija, koreografija Lynn Charles) ter Asami Nakashima in Yuya Omaki (Talisman, koreografija Marius Petipa).

Svečani mednarodni baletni koncert za mir v SNG Opera in balet Ljubljana

V soboto, 7. maja 2022 sta Društvo baletnih umetnikov Slovenije in Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana v koprodukciji uprizorila Svečani mednarodni baletni koncert za mir, ki je nosil simboliko poziva k miru v svetu. Mir in svet brez vojn omogoča človeštvu normalno in verodostojno življenje, hkrati pa je ena največjih vrednot človeka. V programu večera so pred razprodano dvorano SNG Opera in balet Ljubljana nastopili gosti Ukrajinca Anastasia in Denis Matvirnko (Zvezdi mednarodnih baletnih odrov, nekdanja prvaka Gledališča Mariinsky iz Sankt Petersburga, ki sta Rusijo zapustila zaradi vojne v Ukrajini) z duetom iz baleta Radio and Juliet v koreografiji Edwarda Cluga, Matvienkova pa še z Umirajočim labodom Michala Fokina, Anna Tsygankova in Giorgi Potskhishvili (HET Nizozemski narodni balet) z Grand pas de deuxom iz tretjega dejanja baleta Don Kihot v koreografiji Mariusa Petipaja ter s pas de deuxom iz baleta Raymonda v koreografiji Rachel Beaujean, Virna Toppi in Massimo Garon (Balet Gledališča La Scala iz Milana) z duetom Amore e pesche v koreografiji Gianluce Schiavonija ter v solo točki Toppijeve z naslovom Girasole (Sončnica) v koreografiji Maura Bingozettija, rusa Veronika Selivanova in Vasily Tkachenko

(nekdanja solista Gledališča Mariinsky iz Sankt Petersburga, ki sta Rusijo zapustila zaradi vojne v Ukrajini) s sodobnim duetom »Quiet« v koreografiji Poline Mitryashina ter Chanell Cabrera Sanson in Adrian Sánchez

(Balet Nacionalnega gledališča Brno, Češka Republika) s pas de deuxom Odile in Princa iz tretjega dejanja baleta Labodje jezero v koreografiji Mariusa Petipaja, člani Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Ana Klašnja in Filip Jurič z duetom Pas d’esclave iz baleta Gusar, koreografa José Carlos Martineza in Adagiettom koreografa Renata Zanelle, Tjaša Kmetec in Kenta Yamamoto z duetom iz baleta Veliki Gatsby koreografa Lea Mujića, Petar Đorčevski z Voyage koreografa Renata Zanelle, Nina Noč in Kenta Yamamoto z Elegijo iz Labodjega jezera v koreografiji Lynn Charles, Nina Kramberger in Oleksandr Koriakovskyi z duetom iz baleta Romeo in Julija Renata Zanelle, Erica Pinzano,Lukas Bareman, Gabriela Mede, Matteo Moretto, Emilli Tassinari in Thomas Giugovaz s koreografijo Lukasa Zuschlaga z naslovom Cavaleria Rusticana ter dijakinji Koservatorija za glasbo in balet Ljubljana, Valentina Benkič in Neža Ana Goričar z lastno koreografijo z naslovom Bigbang.

Na večeru je Slovenska Karitas zbirala dobrodelna sredstva, ki so bila namenjena begunkam iz Ukrajine, materam samohranilkam, prav tako pa je šel v dobrodelne namene tudi celoten izkupiček od prodaje vstopnic. Večer sta umetniško vodila Tomaž Rode in Petar Đorčevski.

Edvard Dežman: Slovenska poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2022

Edvard Dežamn, priznani slovenski baletni solist in pedagog, prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo v letu 2021.

Velikokrat je že bilo izrečeno in zapisano, da je ples oblika sporazumevanja in podajanja zgodb brez besed; ples kot univerzalni jezik, ki ne izključuje in ne definira ozkih interesnih in geografsko pogojenih skupin, ampak je na voljo vsem, ki ga želijo vzeti za svojega in z njim komunicirati – pa naj bo to poustvarjanje klasične koreografije ali pa zadnji ples, tik preden se prižgejo luči. Tam kjer zmanjka besed, je v plesu neskončno izraznih sredstev in v nasprotju z besedami, s katerimi je mogoče manipulirati in zavajati, ples, in posledično plešoče telo, ne more lagati. Poleg izrazne čistosti in lepote, ki nam ju ponuja ta umetniška zvrst, je mogoče ravno ta iskrenost razlog, da se je toliko ljudi zateklo k pretakanju plesnih predstav med dolgo in nepredvidljivo pandemijo. Baletni ansambli in plesne skupine, ki so na spletu objavljali posnetke svojih predstav in kreacij, so prinesli svojemu nevidnemu in intimnemu občinstvu na drugi strani zaslona zagotovilo, da kljub mračnim in distopičnim napovedim, umetnost vedno znova osmisli življenja; znotraj komunikacijskega hrupa in šuma, v katerem smo se znašli, so plešoča telesa brezpogojno govorila resnico. Zdaj, ko po dveh letih že lahko z olajšanjem ugotovimo, da obrazne maske na plesnih odrih ne bodo del ”nove realnosti”, se lahko spet prepustimo plesni umetnosti, bodisi kot ustvarjalci ali kot gledalci, v 3D in v realnem času. Negujmo to simbiotično skupnost plesnih umetnikov in njihove/naše publike; na stičišču le-teh, kjer se plesna kreacija sreča s percepcijo gledalca, ki bo ob naslednji priložnosti mogoče popolnoma drugačna, se zgodijo neponovljivi trenutki. In vseh ni mogoče ujeti s kamero: če pa nam uspe, pa si jih le prihranimo za morebitne deževne dni.

Kang Sue-Jin, Južna Koreja: Poslanica ITI ob Mednarodnem dnevu plesa 2022

KANG SUE-JIN, baletna plesalka iz Južne Koreje

Katastrofa pandemije Covid-19 je zaustavila življenje, kakršnega smo v vsej njegovi svobodi poznali dosedaj. Tragedija nas je zato ponovno prisilila k premisleku o pomenu »plesa« in »plesalcev«. V daljni preteklosti je bil ples prvo sredstvo izražanja in medsebojne komunikacije skozi gib; nato je postal uprizoritvena umetnost, ki vsakič znova gane dušo in navdihuje občinstvo. Ples je umetnost trenutka, ustvarjena s celotnim telesom in z dušo. Trenutek, ki je že minil, pa je težko povrniti v povsem enakega. In prav ta minljivost plesalcem narekujejo usodo neprestanega gibanja. Zato je Covid-19 omejil in celo zaustavil plesno umetnost v svoji izvirni obliki.

Čeprav se razmere izboljšujejo, so plesne predstave še vedno podvržene številnim omejitvam. Spomini na čase, ko smo se plesalci v svojem plesu lesketali kot dragulji, pripovedovali o človekovih strahovih in tesnobi, predvsem pa o volji in veri v življenje ter razsvetljevali svet, pa so zato še toliko bolj živi in dragoceni.

Ko je bil v Parizu 28. junija 1841 z veliko odmevnostjo prvič uprizorjen balet Giselle, je občinstvo navdušil s pronicljivim sporočilom o ljubezen onkraj smrti. Med pandemijo so Giselle uprizarjali po vsem svetu, sporočilo tega baleta je tolažilo in spodbujalo ranjene človeške duše. Natanko tako lahko namreč razumem poanto, ki jo je sporočala umetnina že od samega nastanka dalje – v Giselle veličastni duh balerine poskuša ubežati gravitaciji tuzemskih stisk.

Osamljeno in utrujeno občinstvo je žejno sočutja in tolažbe, ki jo nudijo plesni umetniki. Kot plesalci verjamemo, da plahutanje naših kril prinaša upanje v srca tistih, ki ljubijo plesno umetnost ter jim daje pogum pri premagovanju te pandemije.

 

Prevedla Tatjana Ažman

 
OKPoslanico objavlja: Mednarodni gledališki inštitut (ITI) – Svetovna organizacija uprizoritvenih umetnosti

Baletni Rock Spektakel v Zagrebu

V soboto 19. 3. se je v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu, odvijal plesni dobrodelni koncert za pomoč žrtvam vojne v Ukrajini.

Baletni spektakel naj bi originalno odplesali plesalci Ukrajinskega Klasičnega Baleta, ki pa zaradi trenutne politične situacije, z izjemo dveh (Olga Timošiva in Ivan Žuuravlov), niso mogli priti. Člani Mariborskega baletnega ansambla so takoj priskočil na pomoč in pred nabito polno dvorano uprizorili večer dveh koreografij Edwarda Cluga. Koncert še je začel z baletom Quatro, ki so ga odplesali plesalci Ivan Žuravlov, Olga Timošiva, Tijuana Križman in Tamàs Darai, medtem ko so plesalci Matjaž Marin, Olga Timošiva, Yuya Omaki, Ivan Žuravlov, Tomaž Viktor Abram Golub, Davide Buffone in Matteo Magallotti v drugem delu odplesali že dolgo poznano uspešnico Radio And Juliet.

Večer so okronali številni vzkliki občinstva, stoječi aplavzi in poklon z Ukrajinsko zastavo v znak spoštovanja in podpore ljudem, ki se trenutno bojujejo v vojni v Ukrajini.

Baletni premisleki in pomisleki: CHASE JOHNSEY / Peta oddaja: 7. marec 2022

Peta oddaja: 7. marec 2022

Baletni premisleki in pomisleki

CHASE JOHNSEY

Pogovor z Chasejem Johnseyom, ameriškim baletnim plesalcem iz Floride.

Chase Johnsey je ameriški baletni plesalec iz Floride. Kot otrok je intenzivno plesal »clogging« ( nekakšen ameriški step) in z njim tudi tekmoval. Z baletom se je začel ukvarjati dokaj pozno, pri štirinajstih letih. Izobraževal se je na Virginia School of the Arts, Lois Cowles Harrison Center for the Visual and Performing Arts in v Florida Dance Theatre. Leta 2004 se je pridružil baletu Trockadero in z njimi preplesal številne moške in ženske vloge. V tem času je dobival priznanja za svoje plesne izvedbe. V reviji Dance Magazine je bil leta 2008 uvrščen v njihovo rubriko 25 to Watch, na National Dance Awards, najbolj prestižni angleški plesni nagradi,  je bil leta 2017 izbran za najboljšega plesalca in bil nominiran za najboljšo izvedbo v vlogi Paquite. Po odhodu iz baleta Trockadero je leta 2019 s plesalcem Carlosom Renedo in Carolino Masjuan ustanovil Barcelonski balet, http://www.balletdebarcelona.com/en/, ki bazira na vključenosti, avtentičnosti in na osvobojenih spolnih restrikcijah. Chase je borec za enakost v plesnem svetu in za humane delovne razmere za plesalce.

Baletni premisleki in pomisleki: MIHAELA DEVALD ROKSANDIĆ / Četrta oddaja: 16. februar 2022

Četrta oddaja: 16. februar 2022 ob 18.00

Baletni premisleki in pomisleki

MIHAELA DEVALD ROKSANDIĆ

Pogovor z Mihaelo Devald Roksandić, hrvaško balerino, prvakinjo baleta Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu, ki se je po koncu uspešne kariere leta 2013 odločila za na novo odprt dodiplomski študij baletne pedagogike na Akademiji za dramske umetnosti v Zagrebu. Leta 2019 je iz pedagogije magistrirala na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Zdaj deluje kot asistentka koreografov v zagrebškem baletnem ansamblu, dela intervjuje in piše članke za portal Plesna scena, za revijo Kretanja, katere sourednica je in za gledališke liste ter kot zunanja sodelovka predava na Akademiji za dramske umetnosti Zagreb.

Pogovor je vodila Tatjana Ažman, potekal pa je online v živo.

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je objavilo razpis za prijave k oblikovanju novih koreografij za projekt »Gala večer novih baletnih koreografij na glasbo slovenskih skladateljev 2022«

Izvršni odbor Društva baletnih umetnikov Slovenije je na spletni strani https://www.dbus.si/razpisi-dbus/ objavil razpis. za prijave k oblikovanju novih koreografij za projekt »Gala večer novih baletnih koreografij na glasbo slovenskih skladateljev 2022«

Razpis je odprt do vključno 10. marca 2022.

Balet na TV Slovenija v mesecu januarju

V mesecu januarju 2022 si lahko na Televiziji Slovenija ogledate tri baletne oddaje:

Sreda, 26.1., TV SLO2,  ob 14.00
NISMO POZABILI NA VAS!


Baletni plesalci SNG Opere in baleta Ljubljana in Društva baletnih umetnikov Slovenije. Posnetek baletnega koncerta iz SNG Opera in balet Ljubljana, ki je 6. junija 2020 potekal v živo pred prazno dvorano in neposrednem televizijskem prenosu.
68’44” 

Četrtek, 27.1., TV SLO2, ob 22.00
MLADI BALETNI TALENTI, Antoneta Turk in Filip Jurič  (Balkonska scena iz baleta Romeo in Julija)

Društvo baletnih umetnikov Slovenije.
Približno 10′   

nato                                                                             

SIMFONIJA OTOŽNIH PESMI: SKRITI POGLED (posvetilo Tomažu Pandurju)

Balet SNG Opera in balet Ljubljana
34’32”