Slovenski baletni portal

med

1. Mednarodni baletni festival Plesne noči – Hommage Rudolfu Nurejevu

Četrtek, 22. junija  
Ob 19. uri
Charles Jude: Legendarni Nurejev
Predavanje
Pogovor z nekdanjim prvakom pariškega baleta in članom odbora Fundacije Nurejev, Charlesom Judom, o baletniku Rudolfu Nurejevu. Charles Jude, ki je svojčas plesal s slavnim baletnikom, bo predstavil, kako je bilo ustvarjati in prijateljevati s tem slovitim umetnikom.
V sodelovanju s Fundacijo Nurejev.
Ob pogovoru bomo predstavili življenje Rudolfa Nurejeva, potem ko je v Franciji zaprosil za politični azil, ter iz prve roke izvedeli, kako je bilo ustvarjati in prijateljevati s slovitim umetnikom. 
Kosovelova dvorana, brezplačne vstopnice
 
Ob 20.15
Beli vran The White Crow
Film
Režija: Ralph Fiennes
Igrajo: Oleg Ivenko, Ralph Fiennes, Sergei Polunin, Adele Exarchopoulus
Velika Britanija, Srbija, Francija, 2018, 127 min
Distribucija: Cinemania group 
Piše se leto 1961 in Rudolf Nurejev kot član svetovno znanega Teatra S. M. Kirova prvič potuje na gostovanje zunaj Sovjetske zveze. Pariško življenje Nurejeva popolnoma prevzame. Želi si zaužiti kulturo, umetnost in glasbo ter vse, kar ponuja to sijajno mesto. A agenti KGB-ja, ki ga budno spremljajo, postajajo vse bolj sumničavi, še zlasti zaradi prijateljevanja z mlado Parižanko Claro Saint. Nurejev mora kmalu sprejeti srce parajočo odločitev, ki za vedno spremeni njegovo življenje in zaznamuje svet baleta. 
Biografska drama o ključnih trenutkih v življenju mladega Rudolfa Nurejeva, ki jo je britanski igralec Ralph Fiennes zrežiral kot preplet globokega poklona velikemu baletniku in napetega trilerja iz obdobja hladne vojne. 
Kosovelova dvorana, 4 EUR 
 
***

Petek, 23. junija, ob 18. uri
Odprtje razstave in festivala
Legendarni Nurejev
Velika razstava – poklon baletniku Rudolfu Nurejevu (do 25. avgusta)
V sodelovanju s fundacijo Nurejev
 
V letu, ko se spominjamo tridesete obletnice smrti enega največjih plesalcev, koreografov in baletnih umetnikov vseh časov, se bomo v sklopu prvega mednarodnega baletnega festivala v Sloveniji poklonili Rudolfu Nurejevu z veliko razstavo del, ki bodo obiskovalca popeljala skozi nekatere slikovite trenutke z njegove izjemno uspešne poti. Razstavljeni predmeti – kostumi in še ne objavljene fotografije francoskega fotografa Francetta Levieuxa – so del zbirke v lasti plesalca Charlesa Juda, nekdanjega prvaka pariškega baleta, ki je svojčas plesal s slavnim Nurejevom. Zbirka skrbno zasnovanih kratkih, bogato okrašenih suknjičev sodi v del kostumografije, ki je bil za slavnega plesalca značilen in mu je ta namenjal posebno pozornost. Vanje oblečen je odplesal vloge v baletnih klasikah, kot so Labodje jezero, Giselle in Don Kihot. Fotografije Francetta Levieuxa bodo prikazale v fotografov objektiv ujete odrske trenutke slavnega plesalca. Razstava, ki bo pospremila izvedbo prvega mednarodnega baletnega festivala, bo počastila pokojnega umetnika ter slovenski javnosti ponudila vpogled v njegovo življenje in delo, ki še danes navdihuje baletne plesalce po vsem svetu.
 
Razstava bo počastila pokojnega umetnika ter skozi razstavljene izbrane kostume in v objektiv ujete odrske trenutke slovenski javnosti ponudila vpogled v njegovo življenje in delo, ki še danes navdihuje baletne plesalce in ustvarjalce po vsem svetu.
 
Velika sprejemna dvorana, vstop prost
 
***

Petek, 23. junija, ob 20. uri
Narodna opera in balet iz Sofije ob spremljavi Orkestra SNG Opera in balet Ljubljana
Don Kihot
Balet v dveh dejanjih po romanu Don Kihot iz Manče Miguela de Cervantesa
Glasba: Ludwig Minkus
Libreto: Marius Petipa
Koreografija: Marius Petipa, Aleksander Gorski; priredba Peter Lukanov
Scenografija: Ivan Popov
Kostumografija: Cvetanka Petkova Stojnova
Dirigent: Martin Panteleev
 
Uvodna predstava prvega Mednarodnega baletnega festivala bo pripadla igrivemu in temperamentnemu baletu Don Kihoto sanjavem plemiču iz Manče ter nedolžni in iskreni ljubezni med brivcem Basilom in gostilničarjevo hčerjo Kitri, ki jo oče nameni v zakon bogatemu trgovcu.
Don Kihot je klasični balet skladatelja Ludwiga Minkusa ter libretista in koreografa Mariusa Petipaja pa tudi koreografov prvi in hkrati najslavnejši celovečerni balet s špansko tematiko, ki je praizvedbo doživel 1869 v Moskvi. Leta 1900 pa je koreograf Aleksander Gorski delo oživil in predelal. Like v baletnem zboru je zaznamoval z značilnim osebnostnim gibanjem ter tako predstavi dodal dinamiko, ritmičnost in igrivost.
 
Balet Don Kihot predstavlja izvrsten uvod v sanjave plesne noči 1. Mednarodnega baletnega festivala v Ljubljani. 
 
Gallusova dvorana, 32, 28, 24, 20 EUR (28, 26, 22, 16 EUR)*
* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence
15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vsaj dve različni prireditvi
 
***

Sobota, 24. junija, ob 20. uri
SNG Opera balet Maribor
Myth, Rain Dogs, Aperture
Baletni triptih

Gaj Žmavc: Myth
Johan Inger: Rain Dogs
Edward Clug: Aperture
 
Avtorji glasbe: Gaj Žmavc, Milko Lazar, Tom Waits
 
Svojevrstno pomladno plesno prebujenje si lahko obetamo z uprizoritvijo triptiha sodobnih baletov z naslovom Med telesi, ki se začenja z noviteto Myth v koreografiji mladega plesnega ustvarjalca Gaja Žmavca ter nadaljuje s stvaritvama dveh mednarodno priznanih in večkrat nagrajenih koreografov – Aperture Edwarda Cluga in Rain Dogs Johana Ingerja. Vsak ustvarjalec prevprašuje določeno stanje človekovega bivanja. Kot je zapisal Clug, v svoji predstavi Apertureraziskuje idejo prostorskega interierja in posameznika, ujetega v lasten intimni prostor, ter našo povsem človeško željo biti z drugim in biti zaželen.
Drugačno, tako rekoč animalistično perspektivo bivanja z družbenega dna raziskuje švedski ustvarjalec Johan Inger v plesni uprizoritvi Rain Dogs, ki poteka ob glasbenem sopotništvu ameriškega skladatelja in tekstopisca Toma Waitsa. Ingerjeva poosebljena metafora psa je izhodišče za nadaljnje raziskovanje medosebnih odnosov, identitete in spola, skratka sistemov in konstruktov, s katerimi se individualno soočamo in se jim nemalokrat tudi moramo upreti.
Svojevrstno pomladno plesno prebujenje si lahko obetamo z uprizoritvijo triptiha sodobnih baletov, v katerem vsak ustvarjalec prevprašuje določeno stanje človekovega bivanja.
 
Gallusova dvorana, 28, 25, 21, 18 EUR (26, 23, 19, 16 EUR)*
* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence
15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vsaj dve različni prireditvi
 
***

Nedelja, 25. junija, ob 20. uri
Narodno gledališče Beograd
Kdo neki tam poje Ko to tamo peva
Balet na glasbo Vojislava Vokija Kostića
Na zamisel Ljubivoja Tadića je libreto predstave nastal po scenariju istoimenskega filma Dušana Kovačevića v režiji Slobodana Šijana.
Koreografija in režija: Staša Zurovac
 
Baletna predstava Kdo neki tam poje je leta 2004 precej pretresla kulturno javnost. Zanimiva razdelitev, v kateri ni glavnih in stranskih vlog, vrhunska glasba, ki daje predstavi posebno prepoznavnost, odlična koreografija in režija so le nekateri segmenti za zagotovitev kultnega statusa, kar potrjuje tudi dejstvo, da je dočakala dvestoto uprizoritev na odru Narodnega gledališča.
Od prvih taktov občinstvo zadiha z nastopajočimi in postane še en potnik v nori vožnji. Balet je poln arhetipskih simbolov, ki so vtkani v naše bitje ter jih zato tako nezmotljivo prepoznavamo in razumemo.
Kdo neki tam poje je prva baletna predstava v novejši zgodovini gledališča, izvedena v okviru prestižnega mednarodnega gledališkega festivala BITEF (2005). Ta balet je prejel letno nagrado Narodnega gledališča za najboljšo predstavo v sezoni 2004/05, aprilsko nagrado mesta Beograd in nagrado Dimitrije Parlić Društva baletnih umetnikov Srbije.
 
Privlačna postavitev, vrhunska glasba ter odlična koreografija in režija so le nekateri segmenti, ki so tudi baletu Kdo neki tam poje zagotovili kultni status.
 
Linhartova dvorana, 28, 24, 20 EUR (26, 21, 16 EUR)*
* za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vsaj dve različni prireditvi
 
***

Ponedeljek, 26. junija, ob 20. uri
SNG Opera in balet Ljubljana
Veliki Gatsby
Pripovedni balet v dveh dejanjih
Odrska priredba in koreografija: Leo Mujić
 
Priznani koreograf Leo Mujić, avtor niza uspešnih pripovednih baletov, jemlje snov za svojo novo koreografijo iz znamenite romaneskne predloge Veliki Gatsby (1925) F. S. Fitzgeralda. Prepoznavno delo iz zakladnice klasične ameriške literature s kritičnim podtonom osvetljuje vse razsežnosti velikega ameriškega sna in dekadentne newyorške visoke družbe med obema vojnama, ki ni dopuščala prehajanja med razrednimi sloji.
 
Razkošna pripoved o skrivnostnem bogatašu, ki postane žrtev lastne ljubezni in prepričanja, je hkrati tudi zgodba o ljubimcih, ki si nista usojena. Dogaja se v svetu nepredstavljivega bogastva, omame in obsesij, v katerem vlada moralna praznina.
 
Ob izvirni scenski podobi dvajsetih let prejšnjega stoletja ter v čaru Art Decoja in sproščene flapperske mode se v glasbi Glassa, Gershwina, Bernsteina in jazzu Glena Millerja spretno prepleteta klasičen in moderen balet, plesalci pa vso predstavo ohranjajo razigranost in veder utrip tega razvpitega ameriškega obdobja.
 
Glasbeno podobo koreografsko razkošne predstave Veliki Gatsby navdihuje živa, dinamična in svetovljanska energija izjemnih ameriških skladateljskih imen.
 
SNG Opera in balet Ljubljana, 45, 37, 29, 23, 16, 10 EUR
15-odstotni popust pri nakupu vstopnic za vsaj dve različni prireditvi.