Telo balerine

Balet se s svojimi mnogoterimi zahtevami in pravili zdi včasih bolj kot življenjski slog, če ne že skoraj kakor nekakšna religija ali kult. Radi mislimo, da je balet zunaj paradigme časa, še posebno zaradi zgodovinskih in folklorističnih metod prenašanja znanja na nove generacije ter ustnega izročila in spoštovanja tradicije. Vendar vseeno ni tako zelo izoliran od paradigme časa, v kateri deluje. Še vedno je vpet vanjo, čeprav jo abstrahira in interpretira za svoje potrebe. Včasih lahko prevzame celo vodilno vlogo kot oznanjevalec sprememb, večinoma pa počasi sprejema nove vplive zunaj sebe. Balet ni samotni otok. Balet je odmev tega, kar se dogaja v svetu, čeprav se ne zdi vedno tako.

Mathilde Kschessinska leta 1898

Telo balerine lahko smatramo kot živo umetnino, katere estetika naj bi dosegala vrh in izpolnitev svojega namena na odru. Za to pa morajo plesalke imeti telesne dispozicije, ki jih nato v procesu šolanja kultivirajo in jim omogočijo odmik od naravnega gibanja proti estetskemu gibu. V baletnem ansamblu pa estetiko določajo repertoar in preference umetniškega vodja. Na določen način telo balerine ne pripada njej sami, saj je podvržena estetiziranemu pogledu tako koreografa kot gledalca, zato mora vzdrževati telo v obliki, ki bo videti dobro na odru. Kaj je dobro videti na odru, pa se je skozi desetletja pogosto spreminjalo. Konec 19. stol. in na začetku 20. stol. so bili proporci plesalk precej nasprotni današnjim. Balerine so bile majhne in čokate, z veliko glavo, na kateri so nosile aktualno modno pričesko. Na predstavah so rade nosile svoj lasten nakit, ki so jim ga podarjali njihovi bogatejši oboževalci. Dolžina krila balerine konec 19. stol. je razkrivala noge od kolena navzdol, oblika stegen torej ni bila pomembna, poleg tega pa plesalke niso dvigale nog višje od pasu. Delno, ker to ni bilo spodobno, prav verjetno pa so gibanje omejevali tudi stezniki, ki so jih nosile pod kostumi in so dajali torzu tipično obliko v skladu s tedanjo modno silhueto ženskega telesa. Cenjeno je bilo majhno, ljubko in spretno telo z oblinami, ki je lahko izvajalo korake v hitrejšem tempu kot danes, z gracilno eleganco puelle aeternus (večne deklice). Idealna balerina, ki je dosegala vse te kriterije, je bila Matilda Kšesinska.

Anna Pavlova leta 1912

Začetek 20. stol. je prinesel vitkejše in malo višje balerine, ne ekstremno vitkih, pač pa usklajene z estetiko nove modne silhuete, še posebno v dvajsetih letih 20. stol., ko je moda zavrgla steznike in se je uveljavila nova vitka, deška silhueta, brez izrazitih oblin. Tudi balet se je počasi osvobodil steznikov in balerine so začele nositi lažje kostume, v katerih so lahko tudi višje dvignile noge. Telo se je osvobodilo in postalo vidno zaradi novega sloga koreografov, ki so iskali sodobno obliko baleta, in kostumov, ki so jih oblikovali ne samo kostumograf, ampak tudi slikarji in modni oblikovalci. Popularno telo je bilo tako v modi kot v baletu rahlo atletsko, z dolgimi udi in manjšo glavo kot prej; takšno telo sta imeli Anna Pavlova in Olga Spesivtseva.

Olga Spassiva

Od dvajsetih let 20. stol. naprej se je baletno telo spreminjalo v skladu z modno silhueto določenega desetletja, od visokih atletskih teles brez oblin, preko poudarjenega ozkega pasu in izrazitih prsi, do izrazito vitkih in visokih balerin, ki so se pojavile nekje v 90. letih. Že George Balanchine se je v sredini stoletja začel navduševati nad vitkimi balerinami z izrazito dolgimi nogami in majhno glavo, ki so ustrezale njegovemu slogu koreografije. Od takrat naprej pa so postajale balerine vse vitkejše, predvsem v Evropi. V 90. letih je na popularnost vitkosti vplivala modna smer,imenovana tudi ‘heroin chic’, ki je pogojevala izjemno vitko telo. Razširil se je pogled na telo kot na poetiko linij, v kateri so čim daljše linije igrale glavno vlogo. Pojavila se je tudi Sylvie Guillem, ki je postala ideal (tudi) zaradi izrazito izbočenega narta stopal, visokih amplitud svojih nog in vitkosti. Plesalke, ki so ji bile fizično podobne, so bile bolj iskane in so navdihovale koreografe za postavitev giba za ta tip telesa.

Suzanna Farrell

Balet je bil v domeni visokih, ekstremno vitkih belopoltih plesalk. Baletne akademije so začele sprejemati deklice, ki so imele poudarjen nart in izjemno gibljive sklepe. Če pa jih niso imele, so raztegovale mišice in vezi v stopalu, da bi bile bolj podobne prevladujočemu tipu telesa. Balet se je približal estetiki ritmične gimnastike.

Hrvaška balerina Iva Vitić

V zadnjih nekaj letih se je estetski ideal družbe začel obračati proti izoblikovanemu telesu z mišicami in oblinami, ekstremna vitkost pa ni več tako zaželena, kot je bila nekoč. K temu so pripomogle mnoge zvezdnice, gibanje ‘body positive’ in filmi kakor ‘Črni labod’, ki je med drugim pokazal nezdrave načine doseganja ekstremne vitkosti. K obratu v baletu so pripomogle tudi posamezne balerine in družbena omrežja. Danes vplivne posameznice v svetu baleta objavljajo delčke iz svojega življenja in dela preko družbenih omrežij, pri čemer jim sledi množica oboževalcev, ki jih mogoče niti niso nikoli videli plesati v živo. Še vedno morajo plesalke dosegati status tudi v baletnih ansamblih, kjer so zaposlene, vendar pa vpliv omrežij pomaga širiti njihovo popularnost med mladimi plesalkami in drugimi ljubitelji baleta, takšna promocija prinaša tudi donosne posle in nenazadnje tudi promocijo gledališča, v katerem so te balerine zaposlene. Današnja kultura ponuja prostor tudi netradicionalnim balerinam, kot so temnopolte plesalke in trans balerine. Balet se odpira mnogoterosti današnjega sveta, vendar se ne odpira zgolj zavoljo v svetu prevladujoče eklektične estetike. Plesalke, koreografi in impresariji, ki so včasih določali trende, so vedno bili vplivni, nekoč s svojim ugledom med plesalci ali bogatimi vlagatelji, danes pa z vidnostjo v medijih in omrežjih. Še vedno se kvalitete balerine morajo videti na odru, to je predpogoj za uspeh in vpliv, saj lahko nenazadnje vsakdo posname delček predstave in ta posnetek objavi v javnosti. Nekateri plesalci pa celo zaposlujejo ljudi, da bi skrbeli za vidnost v pomembnih omrežjih. Zelo znanim balerinam, kot je na primer Svetlana Zakharova, niti ni treba skrbeti za vidnost v omrežjih, saj njihovi oboževalci sami objavljajo video posnetke in ustanavljajo kanale, skupine in račune, posvečene njim. Kult baletnega telesa se kaže tudi v rekreativnih vadbah, ki obljubljajo, da lahko z njihovo pomočjo oblikuješ telo, kakršno imajo profesionalne balerine.

Slovenska balerina Nina Noč

Dandanes ni več ene točno določene oblike telesa. Telo plesalke mora biti vsestransko, gibljivo, a obenem močno. Balerine naj ne bi bile več nezdravo vitke, ampak mišičaste, sposobne plesati tako klasične kot sodobne predstave, izvajati akrobatske trike, skočiti višje in narediti več piruet, poleg vsega tega pa tudi imeti odrsko prezenco in osebno noto. Ne gre več toliko za sledenje trendom ali ustvarjanje novih smernic, pač pa za individualnost in osebnost plesalk, ki se zrcalita skozi njihovo telo.

Japonka Asami Nakashima

Mišičasto, izoblikovano telo ne deluje kot telo deklice in visoke (ali majhne) balerine niso več omejene na specifične vloge za določen tip balerine. Močno, a fleksibilno telo lahko posreduje kompleksnejši odnos do sveta kot vitko. Telo balerine na odru je tudi medij, ki komunicira s kolektivnim nezavednim gledalca, sporočila so odvisna od namena določene koreografije, ki jo izvaja, in medija, ki prenaša sporočilo. Način gibanja sublimira realnost koreografije, namen zdravo vitkih teles je večsporočilnost. Izjemno vitko telo sporoča krhkost, breztežnost, dekliškost, toda v baletu so se pojavile nove vloge, ki niso osnovane zgolj na dekliškosti, pač pa tudi na ženstvenosti. Tako so ustvarile prostor za plesalke različnih velikosti, barve kože, tudi spola.

Balerine in njihova telesa so vedno gledana; gledajo same sebe v ogledalih vadbenih dvoran, gledajo jih gledalci in koreografi, zato se telo balerine prilagaja njihovi estetiki in estetiki dobe, v kateri delujejo.

Ruska balerina Ksenia Ovsyanick

Danes v profesionalnih ansamblih majhne in čokate balerine niso cenjene, prav tako ne ekstremno vitke. V skladu s svetom, ki postaja vse bolj eklektičen in individualen, postajajo telesa plesalcev različna, nič več niso predpisane dolžina nog in rok, velikost glave in teža plesalcev. Telesa lahko variirajo v okviru zdrave, izoblikovane in gibčne silhuete. Še pomembneje pa je, kakšna sporočila so sposobna posredovati preko svojega medija – kultiviranega telesa.

Prijava na novice

Z vnosom podatkov se boste prijavili na prejemanje baletnih novic. Novice praviloma pošiljamo do največ štirikrat mesečno. Novice so vezane izključno na strokovne vsebine s področja baletne umetnosti. Obveščali vas bomo: o baletnih oddajah na televiziji, o novih aktualnih objavah, o posameznih baletnih dogodkih in o drugih vsebinah s področja baleta.