Loading Dogodki

« VSI Dogodki

  • Dogodek je pretekli dogodek.

TRNULJČICA

2. februarja 2020 / 17:00 / 17:00 - 19:00

  • Balet v dveh dejanjih I
  • Premiera 17. oktobra 2013, predstava traja 2 uri in dvajset minut ter ima en odmor

      Nakup vstopnic      



  • Kralj Goran Tatar
  • Kraljica Monica Maja Dedović, Barbara Potokar
  • Princesa Aurora Nina Noč (30. in 31. 1. 2020), Natascha Mair k. g. (1. in 2. 2. 2020), Ana Klašnja (13., 14. in 15. 2. 2020)
  • Princ Désiré Yujin Muraishi (30. in 31. 1. 2020), Jakob Feyferlik k. g. (1. in 2. 2. 2020), István Simon k. g. (13., 14. in 15. 2. 2020)
  • Lilac, dobra vila Yaman Kelemet, Lara Flegar, Emilie Tassinari
  • Carabosse, hudobna vila Lukas Zuschlag, Sanja Nešković Peršin, Yuki Seki
  • Catallabutte, ceremoniar Tomaž Horvat, Goran Tatar, Aleks Theo Šišernik k. g.
  • Princeska Florine Chie Kato, Marin Ino, Johanne Monfret
  • Sinja ptica Hugo Mbeng, Lukas Bareman, Filippo Jorio
  • Bela mačka Urša Vidmar, Mariša Nač, Erica Pinzano k. g.
  • Obuti maček Lukas Zuschlag, Filippo Jorio, Matteo Moretto
  • Rdeča kapica Tasja Šarler, Mariya Pavlyukova, Johanne Monfret
  • Sivi volk Yuki Seki, Filip Viljušić
  • Candide, vila iskrenosti Tjaša Kmetec, Diana Radić, Lara Flegar
  • Coulant, vila cvetočega klasja EmilIe Tassinari, Yaman Kelemet, Chie Kato
  • Miettes, vila krušni drobtinic Chie Kato, Marin Ino, Emilie Tassinari
  • Canari, vila kanarčkov Marin Ino, Mariya Pavlyukova, Johanne Monfret
  • Violente, vila velikih strasti Rita Pollacchi, Tasja Šarler, Yaman Kelemet
  • Štirje princi Yuki Seki, Lukas Zuschlag, Yujin Muraishi, Sebastian Held k. g., Filippo Jorio, Matteo Moretto, Kenta Yamamoto

Baletni ansambel, učenci Konservatorija za balet Ljubljana in orkester SNG Opera in balet Ljubljana.


Peter Iljič Čajkovski (1840–1893) je bil poleg Frédérica Chopina in Antonína Dvořáka prvi slovanski mojster, ki se je čvrsto zasidral v muzikalnem kánonu Zahoda. Njegovi baleti so že pred 1. svetovno vojno postali klasika in so še danes med najbolj priljubljenimi in najpogosteje izvajanimi baleti na svetu, saj navdušujejo s svojo vsebino, razumljivostjo, poetičnostjo in z dovršenim umetniškim izrazom. Pri nas se z njimi srečujemo že od leta 1921, ko je bilo v Ljubljani prvič na sporedu Labodje jezero, leta 1940 je sledil Hrestač in leta 1964 Trnuljčica.

Leta 1890, ko je bil Čajkovski že dolgo znan in uveljavljen skladatelj, se je dvignila zavesa gledališča Marijinski v St. Peterburgu na premieri najnovejše baletne produkcije, ki so jo mnogi poimenovali dogodek stoletja velikega umetniškega pomena, saj je bilo zanimanje občinstva neizmerno in o predstavi se je govorilo že veliko časa pred premiero. Dogodek je bil odločilen tudi za širjenje neštetih impulzov, od revolucije baletne glasbe prek konstituiranja lastnega ruskega baletnega sloga do renesanse klasičnega baleta v našem stoletju. Balet Trnuljčica še danes velja za najčistejše delo klasičnega baletnega repertoarja in je pomembno tudi zaradi zgodovinskega srečanja dveh najpomembnejših in največjih umetnikov: Čajkovskega in Petipaja. Prvi je po neuspehu danes morda najbolj znanega baleta Labodje jezero za dalj časa odstopil od pisanja baletne glasbe, drugi pa je svoji nagnjenosti k zahodni baletni tradiciji, sloneči predvsem na francoski šoli in njenem slogu, dodal še elemente domače ruske baletne šole ter v 19. stoletju razvito italijansko šolo in tako izdelal lasten slog, ki je takoj zaslovel kot eleganten, aristokratski in briljanten, hkrati pa tekoč in ruski. Petipa se je v veliki meri zgledoval po že uveljavljenem klasičnem slogu baletne predstave, za katero sta do tedaj pisala glasbo v glavnem le Cesare Pugni in Ludwig Minkus. Čajkovski mu je potrpežljivo sledil in Trnuljčica je za vedno obveljala kot najmočnejše in najbolj izpopolnjeno Petipajevo delo, v katerem se je koreograf oprijel dolgega, težkega in trdovratnega iskanja povezave med simfonično sintezo in koreografijo. Rečemo lahko, da je dosegel v 19. stoletju višek umetnosti koreografiranja, ki je odprla pot renesansi klasičnega baleta v 20. stoletju. Vsebina baleta se tesno navezuje na zgodbe Charlesa Perraulta La Belle au bois dormant (Trnuljčica), ki jo danes vsi poznamo po številnih filmskih, odrskih in drugih priredbah in je tudi v baletu zastavljena s pridihom pravljičnosti in romantike, kar je Petipaju uspelo ohraniti v neverjetnih podrobnostih. Dodal je še več pravljičnih figur in vse skupaj povezal v virtuozen klasični balet s številnimi pas de deuxi, variacijami in romantičnimi ansambelskimi prizori, med katerimi so, denimo, znameniti Adagio vrtnic, dramatični Carabossin nastop in lirično sanjski prizor v drugem dejanju Grand pas de deux …


  • Dirigent Miha Rogina
  • Libreto Ivan A. Vsevoložski, Marius Petipa
  • Koreografija po M. Petipaju Irek Mukhamedov
  • Scenografija Andrej Stražišar
  • Kostumografija Marija Levitska
  • Oblikovanje luči Andrej Hajdinjak

Baletni ansambel in orkester SNG Opera in balet Ljubljana

Podrobnosti

Datum:
2. februarja 2020 / 17:00
Čas:
17:00 - 19:00
Kategorija dogodkov:

Organizator

Balet SNG Opera in balet Ljubljana
Telefon:
+386 1 24 15 959
Email:
blagajna@opera.si
Spletna stran:
www.opera.si

Prizorišče

SNG Opera in balet Ljubljana
Župančičeva 1
Ljubljana, 1000 Slovenija
+ Google zemljevid
Spletna stran:
www.opera.si