»FESTIVAL, KI TEMELJI NA VRHUNSKEM BALETU, JE EDINSTVEN«

Na Tartinijevem trgu so na ogled predstave s slovenskimi baletnimi solisti

Članek v časopisu DELO, objavljen 3. avgust 2019

Gledalci so za tako kakovostne predstave pripravljeni tudi dve uri stati. Foto Tomi Lombar

Nataša ČeparNataša Čepar, DELO

»Baletniki kar nestrpno pričakujemo poletje, ko pridemo v Piran. Tu smo že šesto leto zapored in naš namen je približati­ balet širšemu občinstvu, hkrati pa predstaviti naše kulturno-umetniško ustvarjanje tujim obiskovalcem,« je dejal Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS), ki je pobudnik Poletnega festivala Piran.

Potem ko so se v preteklih dneh na Tartinijevem trgu zvrstili balet za otroke La Fontainove basni in celovečerni baletni predstavi Dama s kamelijami ter Giselle, bosta danes na sporedu Večer dance-Piran kot sklepna predstava dvotedenskega mednarodnega baletnega seminarja in Gala baletni koncert slovenskega baleta. Jutri bosta, na sklepni večer, na ogled ponovitev predstave La Fontainove basni in celovečerni romantični balet Romeo in Julija. Predstave so brezplačne. 

Polno tudi na generalkah

»Obisk je izjemen. Tartinijev trg je bil poln, ljudje so zaradi pomanjkanja sedišč stali, kar kaže na to, da taka kulturna ponudba priteg­ne. Celo generalke so si številni mimoidoči ogledali od začetka do konca,« je povedal Tomaž Rode, predstavnik organizatorja. Poletni festival Piran DBUS soorganizira z Avditorijem Portorož, piransko občino in ministrstvom za kulturo.

»Obisk je izjemen. Tartinijev trg je bil poln, ljudje so zaradi pomanjkanja sedišč stali, kar kaže na to, da taka kulturna ponudba pritegne. Celo generalke so si številni mimoidoči ogledali od začetka do konca.«

»Žal ima občina vse manj posluha za naše delo, kar je letos opazno v skrajšanju festivala z dveh tednov na vsega pet dni, zato bomo morali premisliti, kako naprej,« je omenil sogovornik in dodal, da bodo premislili tudi o spremembi lokacije. »To je škoda, saj smo vzljubili Piran, tako kot je mesto posvojilo festival. Prepričan sem, da smo s predstavami oživili kulturno in siceršnje dogajanje, marsikateri turist je lahko spoznal, na kako visoki ravni je slovenski balet,« je poudaril.

Čeprav je bil piranski festival zasnovan tako, da bi omogočil ogled vrhunske baletne produkcije tudi tistim, ki si tega ne morejo privoščiti, bi po Rodetovih besedah veljalo preučiti tudi možnost, da bi bila določena festivalska ponudba na voljo z vstopnino, Tartinijev trg pa bi med predstavami zaprli.

Predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode je zadovoljen z obiskom.

Prvotna ideja festivala je temeljila na združevanju kulturno-umetniških zvrsti, od baleta in sodobnega plesa do koncertov klasične, sodobne, tudi pop glasbe. »Tako je bilo prvih pet let, medtem ko letos petdnevno dogajanje temelji večinoma na baletu.« 

Povezava ansamblov

Društvo baletnih umetnikov Slovenije na piranskem festivalu poveže ljubljanske in mariborske baletne soliste. »Gledalcem tako ponudimo najboljše, kar imamo,« je pojasnil Rode in poudaril, da slovenski balet, ki je letos praznoval stoletnico delovanja, doživlja zlato obdobje, ki ga med drugim predstavljata mednarodno uspešna ustvarjalca Valentina Turcu in Edward Clug. Zatrdil je, da se lahko oba nacionalna ansambla brez težav kosata s katerokoli vrhunsko mednarodno zasedbo.

Rode je kljub temu omenil, da se v društvu soočajo s številnimi težavami, med drugim z upokojitveno zakonodajo, ki baletnikom – kot poklicu mladih ljudi – ni naklonjena, in izobraževalnim sistemom, ki v marsičem ne dohaja nacionalnih baletnih institucij. »Oboje vpliva na zaposlovanje mladih baletnikov, ki se jim prevečkrat zgodi, da po končanem konservatoriju najdejo službo kvečjemu v baletnih šolah, kar spet ni dobro za vzgojo plesalcev, kajti baletni učitelj mora imeti določeno kilometrino na odru,« je navedel.

Vrhunski slovenski balet na Tartinijevem trgu Foto Tomi Lombar

Pripomnil je, da bi morala država poskrbeti za zaposlitev svojih umetnikov – čeprav mednarodna raznolikost do določene mere zagotavlja višjo kakovost –, saj je vendar umetnost tisto najpomembnejše, kar ohranja in krepi nacionalno podstat.

V DBUS se trudijo, da bi umet­niško dogajanje ponesli po vsej državi in da ne bi bilo vselej vse osredotočeno le na Maribor in Ljubljano. »Dogodke ob stoletnici slovenskega baleta smo letos, denimo, priredili tudi v Novem mestu, Lendavi, Murski Soboti, Piranu in Portorožu.« 

Priložnost za mlade baletnike

Posebnost piranskega poletnega festivala je preplet dogajanja z mednarodnim poletnim balet­nim seminarjem Dancs-Piran, ki je namenjen baletnikom od desetih let in traja dva tedna. Ob koncu posameznega tedna mladi ustvarjalci prikažejo svoje delo piranskemu občinstvu. »Najperspektivnejši mladi baletniki, ki so pri koncu izobraževalne poti, dobijo tudi priložnost, da se priključijo baletnemu ansamblu, ki nastopi v okviru festivala, letos je bilo to v okviru predstave Giselle,« je pojasnil Rode.

Seminarja se je udeležilo 80 baletnikov z različnih koncev sveta, od daljnih krajev, kot sta Kitajska in Japonska, do bližnjih evropskih držav – Nemčije, Madžarske, Poljske, Srbije, Italije, Hrvaške, ter seveda domači baletniki. Med baletnimi učitelji je, tako kot v vseh preteklih letih festivala, Tijuana Križman Hudernik, mariborska primabalerina, ki prihaja iz Pirana.

Pravljični svet baleta, v ozadju pa piranska mestna kulisa Foto Tomi Lombar

»Pred piranskim poletnim festivalom in z njim povezanim plesnim seminarjem sem v Piranu imela šolo, pozneje smo se povezali z baletnim društvom in zgodbo zelo lepo nadgradili,« je povedala in obžalovala, da je letošnji program krajši od tistega v preteklih letih. »Ljudje so se na festival navadili in ga s turisti radi obiskujejo. Po Piranu me že veliko prej sprašujejo, katera predstava bo uvrščena na repertoar. Prekrasno je videti, kako Tartinijev trg s predstavami zaživi. Pa tudi program je kakovosten in mestna kulisa čudovita.«

Letos izjemoma ne nastopa na odru, saj je pred kratkim prišla s porodniškega dopusta in bila prezasedena z gostovanjem v Moskvi pa tudi z omenjenim poučevanjem. Med letošnjimi predstavami je pohvalila Giselle, ki so jo prvič predstavili v Piranu. »Upam, da bom prihodnje leto znova nastopala v Piranu in da bo program v primerjavi z letošnjim še bogatejši, da bomo, skratka, šli naprej in ne nazaj.« 

Edinstveni festival na prostem

»Festival, ki temelji na vrhunskem baletu in je ponujen mimoidočim na trgu, je edinstven daleč naokoli,« je zagotovila Dragica Petrovič, direktorica Avditorija Portorož. Povedala je, da turisti, ki so zanj slišali, na informacijskih točkah sprašujejo, kje lahko kupijo karte, in ko ugotovijo, da so predstave brezplačne, kar ne morejo verjeti. Tujci po njenih besedah predstavljajo 90 odstotkov občinstva na trgu. Posamezno predstavo si ogleda okoli tisoč ljudi.

»Tisti, ki ne dobijo sedišč in stojijo dve uri oziroma kolikor traja predstava, vedo, da je to vrhunska kultura. Konec koncev so trije solisti pripotovali v Piran neposredno z gostovanja v ruskem Bolšoj teatru!« Dragica Petrovič je opozorila, da so se morali v začetnih letih festivala boriti tudi z mestnim hrupom od nabijanja žoge v steno naprej, a jim je le uspelo, da so tako umetnikom na odru kot gledalcem zagotovili primeren ambient. Prepričana je, da je festival pomembna dodana vrednost piranskega turizma.

O skrajšanju programa piranskega poletnega festivala meni, da je treba razumeti položaj nove občinske uprave, ki je imela velike težave že s sprejemanjem proračuna. Ne glede na to pravi, da je bolje občinstvu ponuditi manj – in to na najvišji ravni – kot več, kar bi te standarde zniževalo.

Podobno meni Lada Tancer, vodja urada za družbene dejavnosti na piranski občini. »Odločili smo se, da bomo raje kot drobili program ponudili občinstvu pet vrhunskih baletnih predstav, pri čemer smo en dan vmes – 2. avgusta namreč zaznamujemo Tartinijev dan – organizirali tudi koncert komorne zasedbe milanske Scale, ki je bila zaradi vremena v Tartinijevem gledališču. Odločitev je povezana tudi s čedalje večjim številom piranskih festivalov, ki vsak po svoje pripomorejo h kulturnemu utripu mesta.« 

»Ljudje potrebujejo sanje«

Predsednika DBUS Tomaža Rodeta, ki je z obiskom piranskih baletnih večerov zelo zadovoljen, najbolj veseli, da je v občinstvu veliko mladih, ki se – ne glede na spol – vse bolj obračajo proti klasični kulturi. To si razlaga tako, da se časi spreminjajo in da so ljudje vse bolj željni pobega od vsakdanjih obremenitev in težav, pri čemer jim umetnost ali gledališče dajeta to možnost. »Ljudje danes potrebujejo sanje, smeh in izlet v domišljijski svet. Tega je v realnosti premalo, vemo pa, da se iz sanj rodijo največje stvari.« 

Prijava na novice

Z vnosom podatkov se boste prijavili na prejemanje baletnih novic. Novice praviloma pošiljamo do največ štirikrat mesečno. Novice so vezane izključno na strokovne vsebine s področja baletne umetnosti. Obveščali vas bomo: o baletnih oddajah na televiziji, o novih aktualnih objavah, o posameznih baletnih dogodkih in o drugih vsebinah s področja baleta.