Čas in gib

Vir: fotoarhiv časnika Jutro, Kartografska in slikovna zbirka NUK

V gledališki sezoni 1918/1919 so v kranjskem Deželnem gledališču zbrali majhno skupino, vsega 13 plesalk in baletnega mojstra, ki je bil hkrati tudi koreograf in aktivni plesalec, ter z njimi ustanovili prvi slovenski poklicni baletni ansambel. Plesalci so bili večinoma češkega rodu, saj domačih tedaj še ni bilo, sta pa baletni mojster in prva solistka že v prvi sezoni ustanovila studio, da bi vzgajala mlade plesalce. V slovenskem prostoru se je balet pojavil kot ena zadnjih klasičnih umetniških zvrsti, vendar je kljub poznemu prihodu v dokaj kratkem času, nekaj desetletjih, doživel hiter razvoj. Prva kratka baletna predstava Ugrabljena Evelina je bila uprizorjena že aprila 1919 s podnaslovom baletna pantomima. Balet se je, kot je razvidno iz podnaslova uprizoritve, še precej navezoval na pantomimo, mogoče je bil takšen podnaslov tudi razumljivejši domačim gledalcem, vajenih plesno-pantomimskih vložkov v dramskem in glasbenem gledališču, ki pa so jih do ustanovitve profesionalnega ansambla izvajali igralci in pevci sami.

SNG Opera in balet Ljubljana je 12. 4. 2018 v čast stoletnici baletnega ansambla pripravilo slavnostno predstavo Balet 100 z deli slovenskih koreografov. Vanjo so vključili plesno suito Lok Pie in Pina Mlakarja, balet v treh slikah Žica koreografa Vlasta Dedovića in Pastoralno simfonijoMilka Šparembleka.

Giorgia Vaiati in Kenta Yamamoto v baletu Lok; vir: SNG Opera in balet Ljubljana; foto: Darja Štravs Tisu

Pia in Pino Mlakar sta bila sodobna plesalca, šolana v slogu nemškega ekspresionističnega plesa, vendar je bila njuna plesna pot vsestranska, tako sta ustvarjala tudi predstave s folklornim plesom, ne samo baletne predstave. V Loku sta raziskovala svojo, obenem pa univerzalno zgodbo o mladosti, ljubezni in zorenju le-te. Danes je Lok ponovno oživljen na odru SNG Opere in baleta Ljubljana, in sicer kot plesna pesnitev brez glasbene podlage, dvajsetminutni plesni duet v tišini oziroma z zvoki, ki jih ustvarjata plesalca sama. Izvirno sta Mlakarja Lokpostavila zase kot celovečerno plesno predstavo za dva plesalca na glasbo hrvaškega skladatelja Frana Lhotke, premierno sta ga uprizorila leta 1939. Lok, ki ga lahko vidimo danes, je bil obnovljen za petdeseto obletnico slovenskega baleta leta 1970, Mlakarja sta skrajšala in zgostila vsebino, ki sta jo večinoma zajela iz prvega in drugega dela originalne postavitve z naslovoma Mladost in Ljubezen, zadnji del z naslovom Zorenje pa sta izpustila. Tudi plesala nista več sama, ampak sta svoj duet zaupala mladim plesalcem. Nastala pa je težava z glasbo, saj se po Lhotkovi smrti nista uspela dogovoriti z dediči njegove zapuščine glede uporabe partiture zaLok, zato sta ubrala precej radikalen pristop in postavila Lok brez glasbe. Plesalca sta ustvarjala ritem s ploskanjem dlani, z udarjanjem stopal ob tla in s preprostimi zvoki, ki nastanejo pri plesnih korakih in jih običajnov predstavah preglasi glasba. Tudi plesni slog sta nekoliko spremenila in vanj dodala več elementov klasičnega baleta. Od svojega nastanka vse do danes se je Lok precej spremenil, spremenili so se tudi plesalci in velik del plesne paradigme, tudi klasični balet je kljub varovanju tradicije doživel svojevrstno evolucijo. Mlakarja svojega Loka nista nikoli posnela na filmski trak, posneta pa je bila obnovljena različica, po kateri so tudi postavili Lok za Balet 100.

Marin Ino in Filippo Jorio v baletu Lok; vir: SNG Opera in balet Ljubljana; foto: Darja Štravs Tisu

Vsaka plesna oblika se razvija in spreminja s časom, na ta način bi lahko vsako zvrst opredelili kot sodobno v času njenega nastanka, navsezadnje tudi balet, ki je od svojih začetkov prehodil precejšnjo pot razvoja in sprememb. Kaj je tisto, kar naredi neko koreografijo brezčasno oziroma nadčasno? Pri obnovljenem Loku to ni gibalna poetika, ampak tema, ki jo pripoveduje gib. Tema razvoja osebnosti in srečanja z ljubeznijo je večna, je nadčasovna, saj se z njo srečuje vsaka nova generacija, vsaka po svoje, a bistvo občutka ostaja.

Vlasto Dedović je slovenski plesalec in koreograf črnogorskega rodu, ki je ustvaril vrsto koreografij za SNG Opero in balet Ljubljana. Kratki balet Žica je bil njegovo prvo delo za ljubljanski ansambel, postavljen leta 1976 na glasbo Janeza Gregorca. Tako glasba kot koreografija sta podajali alegorijo na vojno skozi ritem džeza v povezavi s klasično glasbeno strukturo. Takšen pristop je bil novost na baletni sceni. Dedović je izbral tematiko življenja v miru in življenja med vojno skozi stiliziran in formalističen koreografski pristop. Izbral je podobe ljudstva in posameznikov v obdobju miru in harmonije ter v soočenju s sovražnikom, ki s svojim prihodom predstavlja okupacijo in zaseje strah. Dedovićev gib je slogovno opredeljen na tedanje novejše uprizoritvene zvrsti, spominja namreč na gibe z Broadwaya, gibe iz tokov sodobnega plesa v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, vendar je pristop, ki ga je ubral v Žici, v naslednjih koreografijah razširil in nadgradil z lastnim izrazom ter tako razvil samosvoj slog.

Žica; vir: SNG Opera in balet Ljubljana; foto: Darja Štravs Tisu

Milko Šparemblek je eden izmed najbolj znanih jugoslovanskih koreografov, po rodu iz Slovenije. Pastoralna simfonija na glasbo Ludwiga van Beethovna je, kot namiguje že naslov, abstraktna simfonična koreografija. Lahko jo gledamo kot čisti gib, obenem pa je tesno povezana z glasbo, ki narekuje atmosfero in maniro gibanja. Pastoralna simfonijanima konkretne zgodbe, odslikava pa razpoloženje glasbe in njeno vsebino v koreografskem branju. Beethovnova simfonija nosi v sebi veder značaj, pastoralnost kot veselje ob stiku z idilično naravo. Plesalci se gibljejo v sodobnejšem plesnem slogu z elementi klasičnega baleta in nekoliko izraznimi elementi. Šparemblekova koreografija je najmlajša po nastanku, premierno je bila izvedena leta 1986 in je edina od treh koreografij, pri obnovi katere je prisostvoval koreograf sam.

Pastoralna simfonija – Nina Noč in Own Line; vir: SNG Opera in balet Ljubljana; foto: Darja Štravs Tisu

Vsako obdobje zgodovine nosi svoj pečat tudi v baletu, v slogu izvajanja, vsebini ali abstrakciji. Klasični balet ohranja tradicijo in jo prenaša na nove generacije plesalcev, sodobni balet pa se zelo hitro spreminja. Balet 100 je bila svojevrstna, posebna predstava, saj smo lahko videli gibe iz nekega drugega časa, ki ga ni več. Kako gledati takšen, lahko bi skoraj rekli historični sodobni balet? Vsaka od treh koreografij je bila ob svojem nastanku sodobna, svojevrstna novost na takšen ali drugačen način, danes pa je šel razvoj že naprej. Sodobni balet je sodoben v pomenu le ob svojem nastanku, ko pa gledamo sodobni balet prejšnjih generacij, lahko zaznavamo poleg vsebine, teme ali atmosfere tudi dimenzijo časovnosti. Ples je umetnost danega trenutka, umetnost tukaj in sedaj, mogoče celo bolj kot glasbeno ali dramsko uprizarjanje. Tisti tu in zdaj pa se že jutri spremeni v tam in takrat. Vendar gledati baletno delo, ki je nastalo v drugem času, ne pomeni le ogleda oživljene zgodovine, pomeni lahko tudi spoznavanje in vrednotenje prehojene poti od nastanka do sedanjega trenutka. Vsak od štirih omenjenih koreografov je deloval v svojem obdobju, vsak od njih je v dano obdobje vnašal novosti in svojstven pogled na tedanji čas, nenazadnje je vsak od njih tudi tlakoval pot za razvoj naslednjih generacij in s tem prispeval svoj kamenček v mozaik razvoja baleta v Sloveniji.

Po baletnih uprizoritvah starejših generacij smo bili 8. 11. 2018 priča baletnemu večeru dveh del domačih sodobnih koreografov.

Moški z nožem; vir: SNG Opera in balet Ljubljana; foto: Darja Štravs Tisu

Prvi je bil predstavljen Moški z nožem Matjaža Fariča na glasbo Milka Lazarja. Izhodišče za koreografijo so skice Riharda Jakopiča, raziskovanje kinestetike in motivacije likov z Jakopičevih skic. Gre za interakcijo arhetipskih likov, morilca in žrtve, ter simbola noža kot motiva potujitve. Faričev gib je pogosto preprost, vendar performativno napet, geste plesalcev služijo kot potujitev samih sebe. Težko je opredeliti njegov gib glede na sodobnost, saj v koreografiji prepleta elemente več obdobij, uporablja mimiko telesa in obraza plesalcev, vendar na drugačen način, kot sta to počela Mlakarja in njuni sodobniki, uporablja gib kot abstrakcijo, ampak drugače kot koreografi na začetku 20. stoletja. V njegovi koreografiji zaznamo tudi odnosnost, prepletanje teles v duetih kot element današnje koreografske paradigme.

Kompozicija; vir: SNG Opera in balet Ljubljana; foto: Darja Štravs Tisu

Sanja Nešković Peršin je v svoji Kompoziciji na glasbo Draga Ivanuše izbrala temo posameznika v množici (posameznikov), intuicije proti racionalnemu mišljenju ter kolesja življenja, v katerega povleče njene individuume. Njen gib izhaja iz plesalcev samih in lastnega kinestetičnega spomina, odtisov odplesanih koreografij. Ta gib je atmosferičen, ne podaja določene vsebine, ampak zgolj nastavke zanjo, ti pa dobijo pomen v interpretaciji gledalca. Ta gib ne nosi inovativnosti, nosi pa duh časa, substanco današnjih sodobnih baletnih koreografij. Gib sam ne podaja sporočila, ne išče interpretacij skozi mimiko, išče odnos prek telesa do sveta, od mikrokozmosa posameznika do njegove opredelitve v skupini. Je v skladu z današnjo gibalno poetiko, delom koreografske paradigme, ki skozi abstrakcijo čustev vzpostavlja ozračje sveta v interakciji z gibi posameznikov, duetov in skupin.

Vir: fotoarhiv časnika Jutro, Kartografska in slikovna zbirka NUK

V današnjem sodobnem baletu je zanimivo vračanje k minimalističnim izčiščenim gibom v velikih skupinah plesalcev, grajenje forme skozi repeticijo in geometrijo plesnega telesa, k stvarem, ki jih je odkrival nemški plesni ekspresionizem. Koreografi se nekoliko nezavedno vračajo h gibom iz preteklosti, vendar gre sedaj za abstrahirane in na novo osmišljene sekvence. V sodobni balet so začele pronicati tudi elementi gledališkega performansa ter fascinacija nad telesom in telesnostjo plesalca, ki se kaže skozi minimalizem koreografskega jezika in odprto formo predstave. Tako sodobni balet danes v nenehnem iskanju lastnega giba in interpretacije razširja pogled in vnaša v predstave tako abstrahirane elemente iz preteklosti kot sodobnejše uprizoritvene prakse.

Prijava na novice

Z vnosom podatkov se boste prijavili na prejemanje baletnih novic. Novice praviloma pošiljamo do največ štirikrat mesečno. Novice so vezane izključno na strokovne vsebine s področja baletne umetnosti. Obveščali vas bomo: o baletnih oddajah na televiziji, o novih aktualnih objavah, o posameznih baletnih dogodkih in o drugih vsebinah s področja baleta.